Pregledali smo tudi, v kakšni finančni kondiciji so slovenske občine, ki imajo proračune od okoli milijona pa do več kot pol milijarde evrov, katere so najbolj zadolžene in kako so razvite. Občine so, kot so jih večkrat opisali strokovnjaki, piščanci in noji. Največja mestna občina, Ljubljana, šteje več kot 300 tisoč živih duš, medtem ko najmanjša med njimi, Osilnica, nekaj čez 300. 

Na lokalnih volitvah 15. novembra bomo volili občinske svetnike in župane v 212 občinah. Večina županov bo svojo funkcijo opravljala poklicno. V iztekajočem se mandatu je bilo le 49 nepoklicnih županov, ki pa so upravičeni do nadomestila v višini polovice plače, ki bi jo sicer prejemali. Toda višina plače je različna in je odvisna od plačnega razreda, v katerega so uvrščeni. Župani so uvrščeni v sedem plačnih razredov. Kot javni funkcionarji niso upravičeni do dodatka za uspešnost, kot ga prejemajo javni uslužbenci, vendar pa jim prav tako pripada dodatek na delovno dobo. 

Robert Balen

Sedem plačnih razredov za župane

Najvišjo plačo prejema župan mestne občine Ljubljana, v kateri živi več kot 200 tisoč prebivalcev, najnižjo pa župani občin z manj kot dva tisoč prebivalci. Slednji so pred uveljavitvijo plačne reforme decembra 2024 prejemali 2890 evrov osnovne bruto plače, medtem ko je ljubljanski župan Zoran Janković takrat dobival 4811 evrov osnovne bruto plače, ki je z vštetim dodatkom za delovno dobo zrastla na 5510 evrov bruto. Plačna reforma se uveljavlja postopno, junija letos je imel 6035 evrov bruto plače (brez dodatka na delovno dobo), decembra pa bo, če bo spet izvoljen za župana, prejel 6525 evrov osnovne bruto plače.

Po polni uveljavitvi plačne reforme leta 2028 bo ljubljanski župan prejel kar 8145 evrov osnovne bruto plače. Drugo najvišjo župansko plačo prejema župan mestne občine Maribor, ki ima več kot 100 tisoč prebivalcev. Sedanji župan Saša Arsenovič se poslavlja, njegov naslednik bo od leta 2028 prejemal 7677 evrov osnovne bruto plače. V tretjo skupino spadajo župani občin, ki imajo od 30 tisoč do 100 tisoč prebivalcev. To so Kranj, Koper, Celje, Novo mesto, Domžale, Velenje in Nova Gorica. Njihovi župani bodo od leta 2028 prejemali 7026 evrov osnovne bruto plače. 

Bobo

V četrti skupini so župani občin, ki štejejo od 15 tisoč do 30 tisoč prebivalcev. Teh je 28, med njimi so tudi štiri mestne občine: Krško, Ptuj, Murska Sobota in Slovenj Gradec. Njihovi župani bodo prejemali 6429 evrov osnovne bruto plače. V peti skupini so župani občin, ki imajo od pet tisoč do 15 tisoč prebivalcev. Ti bodo prejemali 5884 evrov osnovne bruto plače. V šesti skupini so župani občin, ki imajo od dva tisoč do pet tisoč prebivalcev, ti bodo prejemali 5075 evrov osnovne bruto plače. V zadnji skupini pa so župani občin z manj kot dva tisoč prebivalci, ti pa bodo prejemali 4645 evrov osnovne bruto plače. 

Dobro bodo plačani tudi poklicni podžupani. V Ljubljani bodo prejemali od 4509 do 5884 evrov osnovne bruto plače, v Mariboru od 4250 do 5546 evrov, v tretji skupini občin (Kranj, Koper, Celje, Novo mesto, Domžale, Velenje, Nova Gorica) od 3890 do 5075 evrov, v četrti skupini od 3560 do 4645 evrov, v peti od 3258 do 4250 evrov, v šesti od 2981 do 3667 evrov, v sedmi pa od 2981 do 3456 evrov.

Jure Klobčar

Od milijona do pol milijarde evrov

Občine se razlikujejo tudi po finančni moči. Njihovi proračuni so »težki« od nekaj milijonov do več kot pol milijarde evrov. Najnižji proračun imajo v občinah Kobilje in Hodoš, v prvi niti ne dosega milijon evrov, v drugi pa ga komaj presega.

Najvišji proračun pa ima mestna občina Ljubljana, ki ga je z rebalansom dvignila na 579,978 milijona evrov, od tega so za letos ocenili, da bodo zbrali 538,696 milijona evrov prihodkov, končni izračun bo seveda znan po koncu leta. Razliko med proračunom in prihodki predstavljajo sredstva iz zadolževanja in stanje v proračunu iz prejšnjega leta. Primanjkljaj, ki so ga ljubljanski mestni svetniki ocenili na okoli 22 milijonov evrov, naj bi zapolnili z zadolževanjem.

Pregledali smo tudi, v kakšni finančni kondiciji so druge mestne občine. Proračun mestne občine Maribor po zadnjih podatkih znaša 269,34 milijona evrov, od tega je predvidenih prihodkov 218,74 milijona evrov. Zelo visok proračun ima tudi občina Slovenj Gradec, kjer so svetniki z zadnjim rebalansom proračuna predvideli za 117,18 milijona evrov prihodkov v letošnjem letu. V Velenju so z rebalansom proračun dvignili na 119,8 milijona evrov, predvidenih prihodkov pa naj bi bilo 98,72 milijona evrov (razlika so sredstva, pridobljena z zadolževanjem).

Aleš Cipot

V Kopru imajo 108,62 milijona evrov načrtovanih prihodkov, v Kranju 102,37 milijona evrov, v Celju 92,77 milijona evrov, v Novem mestu 71,15 milijona evrov, v Krškem 61 milijonov evrov (od tega 57 milijonov evrov prihodkov), v Novi Gorici 55,22 milijona evrov, na Ptuju 43,6 milijona evrov, v Murski Soboti pa »le« 29,16 milijona evrov. 

Najbolj zadolženi po glavi Gornji Petrovci

Po podatkih ministrstva za finance, ki jih je pridobila STA, so prihodki vseh občin v letu 2025 znašali približno 3,9 milijarde evrov, odhodki pa 4,4 milijarde evrov. Letos občine načrtujejo prihodke v skupni višini 4,5 milijarde evrov in odhodke v višini dobrih pet milijard evrov. Lani je skupna zadolženost slovenskih občin znašala približno 1,5 milijarde evrov, povprečni dolg na prebivalca pa je bil 735 evrov.

Po ocenah ministrstva takšno stanje ni zaskrbljujoče. Občine se lahko zadolžujejo le za investicije, ne pa za pokrivanje rednih stroškov. Obseg zadolževanja je zakonsko omejen, in sicer na 15 odstotkov realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja.

Občine so dolžne financirati večino javnih storitev, ki jih prebivalci vsakodnevno uporabljamo: vrtce, lokalne ceste, javno razsvetljavo, ravnanje z odpadki, socialne programe, kulturo in šport.

Ljubljana je tudi najbolj zadolžena občina. Konec lanskega leta je njen dolg znašal 373,63 milijona evrov. Sledijo Maribor z dobrimi 124 milijoni evrov dolga, Celje s skoraj 53 milijoni evrov, Kranj s 46,2 milijona evrov, Koper z 39,9 milijona evrov, Nova Gorica z 31,7 milijona evrov, Velenje z 29,2 milijona evrov, Ajdovščina s 24,6 milijona evrov, Piran s skoraj 22 milijoni evrov, Slovenska Bistrica z 20,6 milijona evrov, Slovenj Gradec z 20,2 milijona evrov, Ptuj z 19,8 milijona evrov, Kamnik z 18,3 milijona evrov, Črnomelj s 16,3 milijona evrov in Murska Sobota s 16 milijoni evrov. Brez dolga so občine Bloke, Domžale, Gorišnica, Kranjska Gora, Markovci, Mengeš, Trzin in Žetale.

Glede na število prebivalcev je še vedno najbolj zadolžena občina Gornji Petrovci, ki ima zaradi najemanja neugodnih posojil od leta 2009 blokiran račun. Njen dolg na prebivalca znaša 2860 evrov. Sledijo Radlje ob Dravi s 1968 evrov dolga na prebivalca, Prevalje s 1441 evrov na prebivalca, Ljubljana s 1376 evrov na prebivalca, Piran s 1272 evrov na prebivalca, Ajdovščina s 1244 evrov, Lenart s 1243 evrov, Jezersko s 1224 evrov, Preddvor s 1216 evrov, Maribor s 1199 evrov, Slovenj Gradec s 1188 evrov.

Marko Vavpotič

Več kot tisoč evrov dolga na prebivalca imajo še občine Šentjernej (1181 evrov), Solčava (1179 evrov), Črnomelj (1151 evrov), Celje (1114 evrov), Štore (1092 evrov), Dolenjske Toplice (1092 evrov), Podlehnik (1078 evrov), Vitanje (1066 evrov), Ravne na Koroškem (1065 evrov), Gornja Radgona (1029 evrov), Nova Gorica (1025 evrov) in Sveta trojica v Slovenskih Goricah (1010 evrov).

Povprečnina 845 evrov

Občine so dolžne financirati večino javnih storitev, ki jih prebivalci vsakodnevno uporabljamo: vrtce, lokalne ceste, javno razsvetljavo, ravnanje z odpadki, socialne programe, kulturo in šport. Sredstva za financiranje pa dobijo z lastnimi davčnimi in drugimi viri (npr. donacijami, prodajo občinskega premoženja, najemninami), od države, EU in z zadolževanjem.

Največji del prihodkov predstavljata dohodnina in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, preostali viri pa so davek na premoženje, komunalni prispevek, turistične takse, občinske takse, upravne takse, okoljske dajatve, globe za kršitve občinskih predpisov, najemnine za občinsko premoženje, koncesijske dajatve ter drugi manjši davki (vodna plovila, promet nepremičnin, dediščine in darila, dobitki od klasičnih iger na srečo …). Državna in evropska sredstva so namenjena investicijam (ceste, šole, vrtci, domovi starejših, socialni programi). 

Jure Kljajić

Delež dohodnine, ki je namenjen občinam, se izračuna na podlagi primerne porabe občine in temelji na solidarnosti med občinami. Glavni operativni instrument financiranja je povprečnina, ki jo ministrstvo za finance določi za dve leti sproti. Za leto 2025 je bila določena v višini dobrih 771 evrov na prebivalca, za leto 2026 pa je bila določena na 835 evrov, sedanja vlada jo je z rebalansom državnega proračuna dvignila za deset evrov na 845 evrov na prebivalca.

Za Ljubljano kot občino z največjim številom prebivalcev (po uradnih podatkih ima 302.826 prebivalcev) to konkretno pomeni okoli 255,89 milijona evrov, za najmanj številčno Osilnico, kjer živi 326 prebivalcev, pa okoli 275 tisoč evrov. 

V združenjih občin opozarjajo, da s tem zneskom občine še vedno ne morejo pokriti vseh svojih zakonsko določenih nalog, sploh ker so se v zadnjih letih stroški plač zaposlenih v javnem sektorju, energentov, gradbenih del in investicijskega vzdrževanja zelo povišali. Poleg tega pri državnem financiranju (povprečnini) večja mestna središča niso deležna posebnih dodatnih sredstev, kot jih denimo Ljubljana dobi na podlagi statusa glavnega mesta. Regionalna središča zagotavljajo storitve širši regiji, od delovnih mest do srednjih šol, kulturnih ustanov in socialnih programov, nekatera izmed njih imajo tudi univerze. 

Primož Lavre

Najbolj razviti v Trzinu, najmanj v Gradu

Državno sofinanciranje občinskih investicij pa je odvisno tudi od razvitosti občine. Najbolj razvite občine so upravičene do največ 60-odstotnega sofinanciranja projektov, najmanj razvite pa do 100-odstotnega.

Ministrstvo za finance je izdelalo statistični kazalnik, v katerem se upoštevajo štiri ključne dimenzije: družba (gostota naseljenosti in stopnja izobrazbe prebivalstva), gospodarstvo (stopnja delovne aktivnosti in bruto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega), infrastruktura (opremljenost s komunalnimi dobrinami, kot so vodovod, kanalizacija itd.) in finančni viri (razmerje med sredstvi za izvajanje nalog in drugimi prihodki občine). Povprečno razvita občina ima kazalnik 1, občine, ki imajo višji kazalnik, prejmejo manj državnih sredstev za sofinanciranje projektov, tiste, ki imajo nižji kazalnik, pa prejmejo višjo državno podporo.

Majda Horvat

Na lestvici je najbolj razvita občina Trzin, ki dosega koeficient 1,89, sledijo Mengeš, Ankaran, Bled, Celje, Šempeter-Vrtojba, Ljubljana, Piran, Koper, Preddvor, Cerklje na Gorenjskem, Postojna, Izola, Šoštanj, Velenje, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Novo mesto, Prevalje, Mežica, Naklo in Kranjska Gora; vse imajo koeficient nad 1,5. Najnižje na lestvici pa je občina Grad s koeficientom 0,12, sledijo Trnovska vas, Sveti Tomaž, Zavrč, Destrnik, Makole, Sveti Andraž in Sveti Jurij v Slovenskih Goricah, Majšperk, Videm, Oplotnica ter Ribnica na Pohorju, ki imajo vse koeficient pod 0,35.

Župani mestnih občin

Razen mariborskega župana Saše Arsenoviča se vsi župani mestnih občin potegujejo za vnovični mandat: Zoran Janković v Ljubljani, Matija Kovač v Celju, Matjaž Rakovec v Kranju, Aleš Bržan v Kopru, Gregor Macedoni v Novem mestu, Samo Turel v Novi Gorici, Peter Dermol v Velenju, Nuška Gajšek na Ptuju, Damjan Anželj v Murski Soboti, Tilen Klugler v Slovenj Gradcu (je tudi edini kandidat) in Janez Kerin v Krškem.

Sašo Švigelj

Med njimi je najdlje na oblasti Janković, ki županuje od leta 2006, Macedoni je župan od leta 2014, Rakovec, Bržan, Gajškova in Klugler od leta 2018, Dermol je bil prvič za župana izvoljen na nadomestnih volitvah 2020 (po smrti župana Bojana Kontiča), Kovač, Anželj in Kerin pa pred štirimi leti.

Med vsemi slovenskimi župani imajo najdaljši županski staž (funkcijo opravljajo vse od prvih lokalnih volitev leta 1994) Franc Mužič (Brda), Branko Kidrič (Rogaška Slatina), Franc Čebulj (Cerklje na Gorenjskem) in Matjaž Švagan (Zagorje ob Savi). Medtem ko se bosta Mužič in Kidrič upokojila, se Čebulj in Švagan podajata v tekmo že za svoj deveti mandat.

Največ prebivalcev Ljubljana, najmanj Osilnica

V 147 občinah se bodo volitve izvedle po proporcionalnem sistemu, v 65 pa po večinskem. V slednjih občinah imajo manj kot tri tisoč prebivalcev oziroma največ 12 svetnikov. 

Gibanje Svoboda

Največ prebivalcev ima mestna občina Ljubljana (302.826), sledijo Maribor (114.872), Kranj (57.491), Koper (54.795), Celje (49.802), Novo mesto (38.678), Domžale (38.326), Velenje (33.873), Nova Gorica (31.781) in Kamnik (29.830). Razen Domžal in Kamnika so vse mestne občine. Navajamo še podatke za preostale štiri mestne občine: Krško (26.210), Ptuj (23.898), Murska Sobota (18.317) in Slovenj Gradec (17.063).

Najmanj prebivalcev ima občina Osilnica (326), sledijo Hodoš (326), Solčava (493), Kobilje (502), Kostel (604), Jezersko (679), Dobje (965), Ribnica na Pohorju (1071), Sv. Andraž v Slovenskih Goricah (1191) in Dobrovnik (1207). Po obsegu najmanjša občina Odranci, ki meri le 6,93 km2, pa ima 1609 prebivalcev. (Vir: Statistični urad RS).

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.