Po besedah ekonomista dr. Marka Jakliča ga ob nedavnem propadu dveh bank v ZDA skrbijo izjave nekaterih uglednih ameriških finančnikov, ki izjavljajo, da »naj FED (ameriška centralna banka) neha z dvigovanjem obrestnih mer, drugače bomo vsi mrtvi«.

O reformah in napovedanem reformnem letu 2023 je tekla besede z ekonomistom Anžetom Burgerjem (1979). Povedal je, da skuša vlada na eni strani izrabiti malo boljše gospodarske napovedi za to leto, reforme malce odložiti oziroma zmanjšati njihovo število, da bi zadržala podporo volivcev.

Po več kot pol leta je javnomnenjska podpora vlade opazneje padla, prav tako tudi največji vladni stranki. Rekonstruirana vlada, ki jo bodo poslanci izvolili naslednji teden, je pred resnimi izzivi, kako se lotiti napovedanih reform, saj je pričakovati trenja ne le med posameznimi koalicijskimi strankami, ampak tudi s posameznimi družbenimi skupinami.

Komaj čakam leto 2024! Takrat bo vse bolje! R. Golob bo letos marsikaj reformiral! Naj gredo reforme v pravo smer, podprli ga bomo z vsemi štirimi! Upam, da ve, da ne sme zgrešiti, saj bomo potem to vsi čutili in – kriv bo. Malo nas skrbi, da je ob napovedi sprememb Golob takoj dodal: ne more obljubiti, da bodo vse reforme uspele, zagotovo pa se jih bodo lotili.

Bolj spremljaš medije, manj veš, pri čem si. Dvomi so na vsakem koraku: ne sklepajte pogodb do konca meseca, potem bo vse bolje, pravi premier Golob in napoveduje, da ne bo tako hudo, kot je mislil. Tudi minister Han pravi, da ni skrbi …. Gospodarstvo pa že odpušča delavce, ker naj ne bi moglo plačevati predrage energije; hudo je ne glede na to, če to izkorišča za kadrovsko racionalizacijo. Poleg tega skrajšujejo delovni čas in ponekod pošiljajo delavce na t. i. čakanje.

Po enem od nizov soočenj se je pojavil nenavaden očitek: voditeljica SD Tanja Fajon je tudi tokrat raje napadala vlado, namesto da bi razložila vsebinske koncepte svoje stranke SD.

Pregledali smo najpomembnejše zakonske projekte, ki bi jih vladna koalicija rada sprejela do konca mandata in taka dala pečat svoji vladavini. Ker morajo skozi parlamentarno proceduro, ji vse načrtovano glede na razmerja moči v državnem zboru po odhodi nekaterih poslancev SMC iz koalicije ne bo uspelo.

Slovenija v naslednjo krizo vstopa še slabše pripravljena kot v prejšnjo, opozarja ekonomist Rok Novak v javnem pismu, ki politiko poziva k povezovanju, da bi bila pripravljena na izzive, ki stojijo pred sodobno Slovenijo.

Kakšen je izkupiček po skoraj letu in pol vlade Marjana Šarca. Kateri so bili plusi in minusi za »navadne« ljudi in za gospodarstvo. Zakaj si na vseh ključnih projektih oziroma področjih zasluži oceno nezadostno.

Predsednik vlade v odstopu Marjan Šarec je spregovoril o vzrokih za svoj odstop, svojih izkušnjah s koalicijskimi partnerji in obrisih morebitne nove vladne koalicije po predčasnih volitvah.

Manjšinsko vlado Marjana Šarca je zaznamovalo naporno iskanje glasov v DZ za zakone in imenovanja. Tudi usklajevanja petih vladnih partneric niso bila lahka, s tem pa sprejetje reform skoraj nemogoče. Vlada, ki je na koncu ostala tudi brez dveh ministrov, je klonila tik pred enim večjih projektov, ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Bo vlada opravljala tekoče posle, ali pa bo le nekaj bolj pogumna in postorila še kaj več?

Predsednik republike Borut Pahor je v pogovoru za Televizijo Slovenija dejal, da je vladi, ki se vrti v začaranem krogu, pripravljen pomagati, če bo sprejela tveganje in se odločila za kakšno od težkih reform. Strukturne reforme bi sicer lahko pomenile konec vlade, a Pahor ocenjuje, da je ukrepanje pomembneje od vzdrževanja politične stabilnosti.

Eno leto po prisegi smo ocenilo (ne)delo ministrov trinajste slovenske vlade Marjana Šarca. Za mnenje povprašali nekdanjega predsednika državnega zbora Pavla Gantarja (LDS in Zares) in nekdanjega notranjega ministra Vinka Gorenaka (SDS).

Privrženci protestnega gibanja rumenih jopičev so se kljub napovedim francoskega predsednika Emmanuela Macrona o znižanju davka na dohodek in drugih reformnih ukrepih včeraj znova podali na ulice. O več tisoč protestnikih poročajo iz prestolnice Pariz in Strasbourga.

Vlada bo danes obravnavala prvi osnutek nacionalnega reformnega programa za leti 2019 in 2020. Dokument mora skupaj s programom stabilnosti v Bruselj poslati do konca aprila. Pričakovati je, da bo vlada v dokumentu med drugim navedla napovedane spremembe davčne, pokojninske in zdravstvene zakonodaje.

Več sto tisoč ljudi se je včeraj zbralo v Rimu na protestih pod vodstvom italijanskih sindikatov, ki so od italijanske populistične vlade zahtevali politike, ki bodo zagotovile gospodarsko rast. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so to največji tovrstni protesti po štirih letih.

Francoski sindikati so včeraj pripravili stavke in proteste proti politiki vlade predsednika Emmanuela Macrona. Protesti so potekali po vsej državi, med drugim v Parizu, Lyonu, Nici, Marseillu, Toursu, Rennesu in Bayonnu.

V koalicijski pogodbe nove slovenske vlade je preveč zahtev po višjih javnih izdatkih in višjih davkih, opozarja ekonomist Anže Burger. V pogodbi pogreša predloge strukturnih reform velikih sistemov, kot je zdravstvo, ki ga zdaj obvladuje najmočnejši in največji lobi v državi. Prepričan je tudi, da Slovenija potrebuje pokojninsko reformo in privatizacijo podjetij v neposredni in posredni državni lasti. Prav reforme in privatizacija bi lahko omejile izseljevanje mladih iz Slovenije. Največjo nevarnost za novo krizo vidi v brexitu, Trumpovem protekcionizmu in prezadolženosti hitro rastočih gospodarstev.

Nemška kanclerka Angela Merkel se je včeraj na klavzuri Evropske ljudske stranke (EPP) v Münchnu zavzela za obsežno reformo ustanov Evropske unije, zmanjšanje števila članov Evropske komisije ter nadnacionalne kandidatne liste na volitvah v Evropski parlament.