Vlada se bo seznanila s prvim osnutkom nacionalnega reformnega programa

Nacionalni reformni program vsako leto v okviru usklajevanja ekonomskih in fiskalnih politik v EU postavi smernice za ključne ukrepe v naslednjem obdobju. Dokument vsako leto spremlja program stabilnosti, v katerem vlada v okviru fiskalnih zmožnosti finančno ovrednoti prioritete iz reformnega programa.

Vlada bo sicer na podlagi pripomb Ekonomsko-socialnega sveta in parlamentarnih odborov nacionalni reformni program nato še enkrat obravnavala ter ga skupaj s programom stabilnosti poslala v Bruselj.

Pričakovati je, da bo vlada v tokratnem reformnem programu med drugim navedla že napovedane spremembe na davčnem in pokojninskem področju ter tudi težko pričakovane spremembe v zdravstvu.

Pristojni ministrstvi sta osnovne elemente sprememb na davčnem in pokojninskem področju že predstavili. Pri davkih bo vladajoča koalicija predvidoma izvedla nov poskus davčnega prestrukturiranja, v okviru katerega naj bi po eni strani razbremenila delo, po drugi pa nekoliko bolj obremenila kapital. Prvo potezo s predlogom razbremenitve regresa za letni dopust od dohodnine in socialnih prispevkov je vlada že potegnila. Vsaj za zdaj vlada tudi vztraja pri načrtovani uvedbi davka na nepremičnine, ki naj bi ga skušali uvesti do 2021.

Pri spremembah pokojninske zakonodaje pa se med drugim v obdobju od 2023 do 2034 napoveduje postopen dvig upokojitvene starosti za zavarovance brez 40 let pokojninske dobe s 65 na 67 let, ob tem pa naj bi se odmerni odstotek za izračun pokojnine zvišal na 63 odstotkov.

Tako predlagane davčne kot pokojninske spremembe bodo pred sprejemom usklajevali tudi v socialnem dialogu, bolj zapletena pa se zdi pot do sprememb v zdravstvu. Konkretnejše spremembe je neuspešno poskušala sprejeti že prejšnja vlada, tudi ta pa se sooča s težavami. Proces je upočasnila menjava na čelu ministrstva, obenem pa se mora politika spopadati s številnimi nakopičenimi akutnimi problemi v sistemu, ki terjajo takojšnje reševanje.

Pred vladno sejo se bo tudi tokrat sestala koalicija, na sestanku pa naj bi SD odprla temo zdravstva, tudi v luči sredine napovedi sindikata Fides, da bodo vsi zdravniki in zobozdravniki od 1. junija delali dosledno po modri knjigi standardov in normativov.