Mar ni volilna kampanj tudi čas, ko vladajoči položijo račune, prvi mož vlade pa tokrat kot eden enakovrednih tekmecev v soočenju odgovori na kritike opozicije. Vsebinske koncepte lahko volivci preberemo v volilnem programu stranke. Programa SD je daleč najobsežnejši.
SD s Fajonovo že dolgo ni več prepoznana kot izzivalka SDS. Vsaj navzven se o prvenstvu Roberta Goloba razumljivo ne izreka, ali ga kar razglaša za zmagovalca volitev. Ob dobri strokovni podpori, ki se spodobi dobro organizirano stranko, je raje stopila naprej z napovedjo, kaj vse bodo postorili že na začetku mandata in že kar na prvi seji vlade. Stavijo na učinkovitost, vzor pa jim – kot zakleto – lahko le Janez Janša.
Predsednik SDS je prvo sejo ministrske ekipe sklical že eno uro po izvolitvi. Opravili so niz zamenjav od generalne direktorice policije do načelnice generalštaba – in seveda nastavili direktorja Ukoma. Predvsem pa kanijo v še eni levo-liberalni vladi pod taktirko novega obraza že na prvi seji v državni zbor poslali zakon o javnem RTV-ju za »takojšen umik politike iz organov upravljanja in nadzora, s tem pa povrnitev neodvisnosti javnega RTV-servisa«.
Predsednik vlade Janez Janša
Kdaj se bodo lotili bolj zahtevnih sistemskih izzivov, ki jih je pustila ob strani tako Šarčeva kot Janševa vlada? Vprašanje na enem od soočenj, katera bo prva strukturna reforma SDS, če bo v prihodnji vladi, je podpredsednik SDS Aleš Hojs prezrl. Nadaljevali bodo zastavljeno delo, je dejal.
Ekonomist dr. Marko Jaklič opozarja, da v zadnjih 10 do 15 letih bolj kot ne stagniramo. Na nekaterih področjih pomembnih za odpornost države, da je lahko država kreativna, inovativna, da zna iskati rešitve, zamujamo.
Leta 2019 smo padli iz druge v tretjo ligo evropskih držav (...) V politiki nimamo pravega, kakovostnega voditeljstva. Takšnega, ki razmišlja globlje in dlje.
Leta 2019 smo padli iz druge v tretjo ligo evropskih držav; European inovation scoreboard je kazalec, ki pove, koliko je neka država, družba odporna. V politiki nimamo pravega, kakovostnega voditeljstva. Takšnega, ki razmišlja globlje in dlje.
Hojs – na Janšo še čakamo – pa pravi, da bodo nadaljevali zastavljeno delo. SDS postaja prava kontinuiteta. Nič ne bodo eksperimentirali, sporoča prvak SDS s plakata. Zagovarja politiko statusa quo.
Eden najbolj občutljivih ukrepov »eksperimentiranja« morebitne nove levosredinske vlade bo ukinjanje dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Na tej točki je padla Šarčeva vlada, potem ko sta odstopila tako minister z zdravje kot minister za finance – oba iz kvote LMŠ. Nobeden od njiju ni bil politik. Minister Aleš Šabeder je moteče vztrajal ne le pri ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, temveč pri celostni spremembi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Razlike med Kulom in Golobovo stranko se še najbolj izrazite glede reforme zdravstva. V intervjuju za Mladino je predsednik Gibanja Svoboda dejal, da sta se z zdravnikom Danijelom Bešič Loredanom pogovorila o njegovem razglašanju za zdravstvenega ministra. Njihov zdravstveni program sproti spreminjajo in dopolnjujejo, je priznal, glede zasebnih zdravstvenih zavarovalnic (ukinjanje dodatnega zavarovanja) pa, da bodo program v tem delu še izpilili in dopolnili. Pravijo, da v zadnji teden volilne kampanje vstopajo prav z razpravo o zdravstvenem sistemu, ki so ga postavili v ospredje programa in bo med vladnimi prioritetami. V torek bodo predstavili »rešitve na področju zdravstvenega sistema v Sloveniji«.
Ob tem velja spomniti, da je predsednik vlade Miro Cerar zdravstveni program vlade oziroma zdravstveno reformo v resnici dopolnjeval kar vsa štiri leta in ga ni dopolnil, njegov naslednik Marjan Šarec pa dve leti.
Glas ljudstva poziva na volitve, ker bo tako pod njenim okriljem mobilizirana civilna družba zanesljiveje porazila Janeza Janšo. Njena glasnost – vladno obračunavanje z nevladniki je le voda na njihov mlin – je odraz globoke krize strank na levi sredini. Vsakič dajo vedeti, da so stranke odvisne od njih. Prav Robert Golob si jim najbolj klanja.
Na desni podobne glasnosti civilne družbe ni opaziti. Domala vsa njena civilna družba je pristala na instrumentalno vlogo. Kdor si je domišljal, da je lahko tudi ogledalo ali korektiv desnih strank in zlasti hegemona SDS, je bil potisnjen čez rob »kolaboracije« z levico.
