Tisti, ki smo dandanes v štiridesetih, to pomeni v najlepših letih, kar jih človeku življenje podari, si še kdaj zabrundamo Balado o Pišonji in Žugi sarajevskega benda Zabranjeno pušenje. Lepo in melodično sede v uho, sodi med sto najboljših rock skladb, kar so jih glasbeniki sproducirati v bivši SFRJ in je dokaz, da so bile nekatere reči v prejšnjem režimu tudi dobre.

Da ima nekdanji premier Janez Janša še vedno močan vpliv na slovensko policijo, sta prejšnji teden potrdila dva dogodka. Janša je namreč obljubil oprostitev četverice policistov, obsojenih zaradi posredovanja na protestu proti njegovi vladi 5. oktobra 2021, hkrati pa je šokiral Novo Slovenijo z razkritjem, da so v hišni preiskavi pri vplivnem članu NSI našli zlate palice.

Prvak SDS Janez Janša je napovedal, da bo naslednja vlada rehabilitirala policiste, ki so bili kaznovani zaradi svojega početja na protivladnih protestih oktobra 2021. Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač se je odzvala na Janševo obljubo.

Zakaj je ljubljanski župan Zoran Janković, ki je po očetovi strani resda Srb, poslal javno pismo podpore vse bolj osovraženemu srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću? Ali se je za politično izjemno tvegano potezo odločil sam in po svoji volji ali pa je za to dobil namig iz Beograda; da bi bilo lepo, če podpre »prijatelja v stiski«?

Neverjetno lojalnost svojemu srbskemu prijatelju je minul teden izkazal ljubljanski župan Zoran Janković, ki se rad razglaša za Srba, čeprav je to le delno, kajti njegove mati, moja spoštovana soseda Ivanka, je klena Notranjka iz Loške doline.

Tudi v demonstracijah, ko so 5. oktobra 2000 v Srbiji zrušili režim Slobodana Miloševića, ni sodelovalo toliko ljudi, kot zadnje tri mesece protestira v okviru študentskih demonstracij. Študentom in dijakom so se po vsej Srbiji pridružili njihovi profesorji, starši, babice in dedki, pa odvetniki, celo nekateri sodniki in številni drugi državljani.

Nisem ena tistih, ki bi samo jamrala tja v tri dni. Če se le da, iščem poti iz brezizhodnosti, kamor smo, žal, samovoljno zašli. Znašli smo se v položaju, ko bi bolj kot kdaj prej potrebovali močno intelektualno elito, ki bi nas s svojo kleno besedo aktivno spodbujala, da bi se predramili in začeli vsaj razmišljati, če že ne ukrepati.

Številni Ljubljančani so zgroženi nad pismom podpore ljubljanskega župana Zorana Jankovića srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. V svojem pismu so danes izrazili podporo protestom zoper Vučića, ki že mesece potekajo v Srbiji.

Ljubljanski župan Zoran Janković je srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću poslal pismo »iskrene podpore« in priznanja za razvoj in stabilnost Srbije.

»Ne vem, če mi bo uspelo, da vas pripeljem v središče mesta, saj imamo že več kot mesec dni študentske demonstracije, ki se selijo z enega na drugi del mesta,« mi je 24. decembra lani dejal taksist, ki me je peljal z beograjskega letališča proti središču mesta.

Ameriški študentje so se naveličali tihega sodelovanja svoje države v vojni v Gazi in sprožili vrsto protestov. Ti so se po aretacijah na newyorški univerzi Columbia razmahnili v politično vrenje na Yalu, Harvardu, Austinu v Teksasu, vse do kalifornijskega Berkleyja na zahodu. Študentski pritisk počasi maje ameriško notranjo politiko, a še ne pronica v zunanjo.

Razdejana. Obubožana. Izropana. Haiti, najbolj revna država na zahodni polobli, je država samo še po nazivu.

Publicistka Alenka Puhar je dala intervju za Reporter, v katerem je spregovorila o svoji knjigi o na smrt obsojenem dekanu ljubljanske pravne fakultete Borisu Furlanu, sicer dedku nekdanje tajnice Milana Kučana Špele Furlan. Dotaknila se je tudi svojega odnosa do proslav in protestov, ter povedala, kaj si misli o odnosu Milana Kučana do Jožeta Pučnika.

»Blagor vam, ki živite v normalni državi! Mi že desetletja ne živimo mirno. V Srbiji ni nikoli dolgčas, a vzrok tega ni prijetno in zabavno okolje, ki ga kažejo beograjske restavracije in nočni klubi. Vzrok je nedelovanje države, korupcija in kriminal, ki nam, ki živimo tukaj, najeda življenje, stabilnost in duševni mir.« To so besede beograjske diplomirane psihologinje in dobre poznavalke političnih razmer v Srbiji, ki želi ostati anonimna.

Kranjski mestni svetnik in predsednik politične stranke Resni.ca je v času epidemije iz lokalnega politika postal eden glavnih obrazov protestov proti takratni vladi Janeza Janše in represivnim epidemiološkim ukrepom. Velike ambicije je imel na lokalnih volitvah, pa na parlamentarnih in tudi na predsedniških volitvah s svojo kandidatko dr. Sabino Senčar. Povsod je pogorel, a v politiki še vedno ni rekel zadnje besede. Zdaj se zavzema za spremembo volilne kampanje, saj je prepričan, da je bila ob zadnjih volitvah njegova stranka Resni.ca žrtev političnih in medijskih kalkulacij.

Nič novega, iz leta v leto samo še slabše. Pokojni dr. France Bučar ni imel prav, ko je ob konstituiranju prvega demokratičnega parlamenta razglasil konec državljanske vojne. Latentna državljanska vojna več kot tri desetletja v Sloveniji še kar traja.

Imamo še enega poklicnega protestnika: Pavla Ruparja. Ne verjamem sicer, da bi zmogel konkurirati Jaši Jenullu, dosegel pa je, da se je nacionalna televizija neposredno vključila v njegov shod v Ljubljani.

Jaša Jenull in Pavel Rupar, Glas ljudstva in Glas upokojencev Slovenije. Kaj ju loči in kaj imata skupnega? Ali ste oba nevladnika – ker ste brez legitimnosti, ki jo dajejo volitve – grožnja demokraciji?

Prvak SDS Janez Janša že pripravlja novi načrt za prevzem oblasti po volitvah. Na Zdravka Počivalška in Marjana Podobnika ne more več računati, tudi Matej Tonin mu je odpovedal poslušnost.

Arjan Pregl je uveljavljen slovenski slikar, ki že od samega začetka svojega ustvarjanja želi s svojimi deli v gledalcu vzpodbuditi tudi določeno razmišljanje o delu, umetnosti, družbi na sploh. Kot pravi, je umetnost vedno odpirala nova razmišljanja, nove poglede na stvari. Ni treba, da je to politična parola, dovolj je nek nov pogled, ki človeku malo zamaje njegova prepričanja in mu pokaže, kje v svetu je. A bolj kot z umetnostjo je v zadnjem obdobju zanimanje določene politične opcije vzbudil predvsem s svojimi komentarji na družbenih omrežjih, odzivi nanje pa so že zdavnaj presegli meje normalnega.