Po padcu nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, ki je 1. novembra 2024 pod sabo pokopal 15 ljudi, ki so izgubili življenje in še dve osebi, ki sta hudo ranjeni, so se – najprej v Novem Sadu, potem pa tudi v Beogradu in drugih večjih srbskih mestih – začele množične demonstracije. To so bili spontani protesti ljudi, ki sprva niso obetali kakšne večje spremembe, dokler se niso dvignili študentje.

Študentje so to storili na povsem drugačen način, kot so protesti v Srbiji potekali zadnjih 30 let. Njihove demonstracije potekajo mirno, ni videti organizatorjev, ne trajajo dolgo, vsak dan so na drugem mestu. Vse poteka v tišini. Njihove zahteve so izpisane na transparentih, ki jih nosijo in s katerimi so polepili svoje fakultete. Nimajo enotnega vodstva in izjave za medije daje vedno drug študent. S tem so se skušali izogniti maščevanju oblasti nad morebitnimi organizatorji. A kljub temu številne starše teh študentov obiskuje doma policija, celo srbska obveščevalna služba BIA ter jim grozita.

Protesti so blokirali fakultete, ponekod pa tudi nekatere gimnazije in srednje šole. Študentom se je na demonstracijah pridružilo veliko njihovih profesorjev in zaposlenih v šolstvu, gibanje pa je preraslo v splošni ljudski protest. Medtem ko desetine tisočih ljudi že tretji mesec protestira po vseh večjih mestih Srbije, pa je predsednik Vučić skušal proteste razbiti s tem, da je razglasil skoraj mesec dni dolge šolske počitnice in upal, da se bodo študentje vrnili domov in tako nehali demonstrirati. To mu ni uspelo, zato jim je prek medijev sporočil, da misli na mlade in da bodo lahko v prihodnje kupovali poceni stanovanja z ugodnimi brezobrestnimi krediti. Študentje so mu jasno odgovorili, da niso naprodaj.

Najprej je treba povedati, zakaj je padec tega nadstreška povzročil takšen gnev do oblasti. V Srbiji se večina zgradb in tudi nizkih gradenj (cest in železnic) gradi brez gradbenih in tudi brez uporabnih dovoljenj. Ljudje kupujejo draga stanovanja v novogradnjah in v njih živijo tudi po več let, ko te stavbe še vedno nimajo dovoljenj za bivanje in posledično v njih ne bi smeli niti stanovati.

V državi namreč vlada korupcija. Po podatkih globalnega barometra korupcije, ki ga vsako leto meri Transpernecy International, korupcija v Srbiji narašča iz leta v leto. Še leta 2017 je Srbija na tej lestvici zasedala 77. mesto med 180 državami, v katerih spremljajo stopnjo korupcije, j v letih 2023 in 2024 pa je zdrsnila na 104. mesto. Za primerjavo naj povemo, da je Slovenija na 42. mestu te lestvice.

V Srbiji lahko gradijo samo »prijatelji prijateljev«, ki so praviloma člani vladajoče Srbske napredne stranke, njen ustanovitelj je predsednik Aleksandar Vučić. Množično se tudi pere denar. Po tem načelu gradijo tudi infrastrukturo. Tako so v Vojvodini kitajski investitorji zgradili novo železniško progo do meje z Madžarsko, a glej ga zlomka, vlaki ne morejo peljati na madžarsko stran meje, ker so srbski oziroma kitajski železniški tiri nekompatibilni z evropskimi, v tem primeru madžarskimi! Zato morajo potniki na meji prestopiti v drug vlak.

Profimedia

Z denarjem iz Arabskih emiratov je bil zgrajen Beograd na vodi, novo luksuzno naselje ob reki Savi. Domači inženirji in arhitekti so že pred gradnjo opozarjali, da obrečna tla niso primerna za tako visoke in velike objekte, kot so stolpnice, ki spominjajo na tiste iz Dubaja. In tako morajo zdaj iz kar precej stavb vsak dan v kleteh črpati vodo, vanje, ogromne zgradbe pa se po izjavah beograjskih arhitektov že počasi pogrezajo.

To, da je na novo postavljen nadstrešek na železniški postaji v Novem Sadu padel na ljudi, ni nič presenetljivega, saj zanj sploh ni bilo ne gradbenega ne uporabnega dovoljenja in še danes oblasti nočejo povedati, ne kdo ga je projektiral, ne kdo ga je zgradil. V zadnjih dneh pa to odkrivajo redki neodvisni mediji.

Vse se je začelo v Novem Sadu

Težko je pisati o dogodkih, ki jim nisi bil priča. Zato sem se odločila, da bom v tem besedilu predvsem navajala izjave javnih osebnosti, ki so bile priče dogodkom. Eden glavnih novosadskih akterjev je bil Goran Ješić, ustanovitelj nedavno ustanovljene politične pobude Solidarnost in nekdanji podpredsednik Demokratske stranke.

Za črnogorski časopis Pobjeda je dal daljši intervju, v katerem je povedal vse tisto, česar večina bralcev v Srbiji ne more prebrati, ker nacionalni mediji, ki so v rokah pristašev vladajoče ekipe, blokirajo večino informacij v zvezi s protesti. Ješić pravi, da je po tej tragediji pričakoval, da bosta policija in tožilstvo takoj aretirala in izprašala vse odgovorne za ta grozni dogodek, a to se ni zgodilo. Zgodilo pa se je, da je policija aretirala in zaprla protestnike, ki so zahtevali odgovornost vpletenih.

Srbskega ministra za infrastrukturo Gorana Vesića so prvič zaslišali šele 20 dni po tragičnem dogodku. Ko so protestniki zahtevali gradbeno dokumentacijo, ki so jo dobili šele po mesecu dni, so ugotovili, da je oblast ponaredila delovne dnevnike in uničila dokaze, za kar so imeli v vladi najmanj 20 dni časa, pravi Ješić. Vladno dokumentacijo so namreč pregledali neodvisni ekonomski forenziki, ki so ugotovili, da gre za ponaredke.

Ko je to prišlo na dan in so Novosadčani vsak dan protestirali, je prišla policija, skupaj z organiziranimi pretepači v črnih oblačilih s kapucami, da jih ni bilo mogoče prepoznati. Poznavalci pravijo, da gre agresivne navijače z nogometnih stadionov, ki so pretepali vsakogar, kdor jim je prišel pod roke. Policija se je delala, da tega ne vidi in celo aretirala številne mirne demonstrante, med drugim tudi Ješića. Ko je bil v zaporu, so ga celo skušali razglasiti za neuravnovešenega in so ga pripeljali k psihiatru. Zakaj? Zato, ker je javno opozoril na denar, ki je bil namenjen rekonstrukciji železniške postaje in omenjenega nadstreška in na končno vsoto, ki je nekajkrat višja.

Proti korupciji, nedelovanju ustanov in splošnem kaosu v družbi

Tragedija v Novem Sadu je razburila tudi študente. Sprva so blokirali fakultete v Novem Sadu, Beogradu, Nišu in Kragujevcu. Svet pa so obšli posnetki protesta, ki je bil v Beogradu na enem najpomembnejših krožišč na Slaviji, kjer se je zbralo več kot 100 tisoč ljudi. Zanimivo je, da so se študenti s temi protesti distancirali tako od vladajočih strank kot tudi od srbske opozicije, ki že leta zaradi notranjih sporov ni sposobna izvesti sprememb, ki bi Srbijo popeljale na pot demokracije, delovanja pravne države in temeljnih političnih institucij, ki so zgolj podaljšana roka srbskega predsednika. To je pripeljalo v srbski družbi do popolnega kaosa, kjer imajo vse večjo moč kriminalne združbe, povezane z oblastjo.

Profimedia

Dramaturginja, pisateljica in prevajalka ter kulturna aktivistka Katarina Pejović, ki dela tudi v Sloveniji, je na svojem profilu na facebooku med drugim zapisala: »Najsvetlejša od vseh zvezd na obzorju nove dobe pripada mladim. Študentje se po vsem svetu združujejo v boju za pravične cilje, pa naj gre za boj proti grozotam v Gazi, za politične spremembe v Gruziji in Južni Koreji ali za rešitev zemeljskega ekosistema.

V Srbiji je študentom uspelo nekaj, kar ni odraslim že desetletja: z blokado univerz so ustvarili vzporedno vesolje, kjer gre za neposredno demokracijo in izkazovanje stopnje zavesti in jasnosti misli brez primere. Tragedija na prenovljeni novosadski železniški postaji je bila ena preveč v nenehnem nizu dogodkov, ki kažejo moč korupcije vladajočega razreda, popolno brezbrižnost za ljudi in vsesplošen propad srbskih institucij.

Srbski državljani so se že večkrat dvignili, bilo je nešteto protestov, a študentje so prvi, ki jim je uspelo zasejati strah v vladajoči razred. Ne na silo – nasprotno. Uporabljajo več mogočnih orožij: nastopajo s pravim razlogom, ignorirajo srbskega diktatorja in nagovarjajo institucije, zavzemanje se za povrnitev dostojanstva in pomena znanja, skupnostnega duha in empatije. Kričijo, kjer se jim zdi potrebno, vsak dan enkrat molčijo natančno ob 11.52 za ​​15 minut – ob uri zrušenja nadstreška in vsako minuto za vsako od žrtev. Predvsem pa se ne bojijo razbojnikov, ki Srbijo držijo v šahu zadnjih 12 let.

Minulo nedeljo (22. 12. 2024, op. p.) se je njihov protest razširil na državljane in kmete. Na osrednjem beograjskem trgu Slavija se je zbralo več kot 100.000 ljudi, v nekaterih drugih srbskih mestih pa več deset tisoč ljudi. To je bil največji protest v zgodovini Srbije. Ni bilo organiziranih govorcev, ni bilo dramaturgije, ki bi govorila o kakršnikoli hierarhični obravnavi dogodka. Edini usklajen trenutek je bila 15-minutna tišina.

Stati med tem morjem ljudi, kopati se v tem gostem, a zračnem zatišju na sicer podivjanem trgu, je nekaj, česar nihče od nas tam prisotnih ne bo nikoli pozabil. Tistih 15 minut, ki kot virus širijo empatijo, duha skupnosti in pogum zahtevati spremembe za prihodnje dni.«

Študentom se že od začetka pridružujejo tudi drugi. Beograjčani jim v teh zimskih dneh na fakultete in na proteste nosijo tople čaje in hrano, podporo jim dajejo znane javne osebnosti od umetnikov, gospodarstvenikov pa vse do odvetnikov. Tudi slednji so stavkali in zahtevali vzpostavitev pravne države. Skupaj z prebivalci univerzitetnih mest v Srbiji so študentje pričakali tudi novo leto. V leto 2025 niso vstopili z glasbo in veseljem, temveč v popolni tišini, s prižganimi lučmi na mobilnih telefonih in s spominom na žrtve tragedije v Novem Sadu.

Na dan prihajajo šokantni podatki

Študentje so bili pogosto del političnega pretresa v novejši zgodovini Balkana – od boja proti fašizmu,  protestov leta 1968 do demonstracij proti Miloševičevemu režimu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Toda vse te demonstracije so bile politične in bolj splošne narave, tokrat pa so študentje postavili poleg političnih zahtev tudi zelo jasno zahtevo po odgovornosti krivcev za novosadsko tragedijo. Zahtevajo razkritje gradbene in finančne dokumentacije del na novosadski železniški postaji. Vsem je namreč jasno, da če bi bila rekonstrukcija delana po gradbenih standardih, do te tragedije ne bi moglo priti. Zato je moto protestnikov Korupcija lahko ubija!

Predsednik Vučić se je na državni televiziji posnel z nekaj fascikli, v katerih naj bi bila ta dokumentacija, a sodni izvedenci trdijo, da za svoje delo niso dobili potrebnih dokumentov, vse bolj pa odkrivajo tudi ponarejene papirje. Predvsem manjkajo dokumenti podjetja Starting, za katerega se je izkazalo, da je blizu vladajoči Srbski napredni stranki, piše beograjski tednik Nedeljnik.

Da je bilo odgovorno za renoviranje železniške postaje to podjetje, se po pisanju Nedeljnika vidi iz dokumentov, ki sta jih 3. novembra 2021 poslali direktorju Infrastrukture srbskih žleznic Nebojši Šurlanu kitajski podjetji CRIC in CCCC. Podjetje Starting, ki je dobilo projekt prek javnega razpisa, je za svoje podizvajalce izbralo omenjeni kitajski podjetji. Njihov izbor so podprle tako železnice kot tudi srbsko ministrstvo za gradbeništvo, promet in infrastrukturo, ki ga je vodil minister Goran Vesić, sicer donedavni Vučićev kandidat za veleposlanika Republike Srbije v Ljubljani!

Goran Vesić je po nesreči sicer odstopil z mesta ministra, a ga je tožilstvo vendarle priprlo. V priporu pa je ostal samo nekaj dni, saj so sporočili, da je bil zaradi težav s srcem prepeljan v bolnišnico. Iz nje je kmalu odšel in še danes je na prostosti. Nekateri mediji celo ugibajo, da je v tujini.

Zanimive so tudi cene gradbenih del pri obnovi te postaje. Tri leta pred nesrečo, torej 1. novembra 2021 je iz javno dostopne dokumentacije razvidno, da je bila določena cena obnove 1,9 milijona evrov. Ta je že 20. julija 2022 narasla kar na 5,1 milijona evrov, da bi bivši minister Vesić na odprtju obnovljene postaje v govoru povedal, da je obnova stala 16 milijonov evrov. Vsi se sprašujejo, kam so izginili ti milijoni evrov.

Profimedia

Poleg Kitajcev je podjetje Starting najelo za podizvajalca tudi podjetji BOB in Deko-tim. Slednje je bilo pred tremi leti ustanovljeno za trgovino na drobno prek pošte, pranje in kemično čiščenje, predlani pa je kar nenadoma obnavljalo železniško postajo! Leta 2020 so bili njihovi prihodki 1900 evrov, leta 2023 pa kar 1,7 milijona evrov.

Pred kratkim se je oglasil tudi Prometni inštitut CIP, ki ga vlada najela, naj bi pripravil fotografije in dokumentacijo o obnovi novosadske postaje za natečaj nagrada Piranesi za leto 2024. To je toliko bolj zanimivo, ker gre za nagrado, ki jo podeljujejo slovenski arhitekti na vsakoletnih Dnevih arhitekture v Piranu. Zaposleni v inštitutu so opozarjali, da so se z golim očesom opazile razpoke pri zunanji nadstrešnici postaje, a nihče ni reagiral. Vso svojo dokumentacijo in fotografije so že 5. novembra predali višjemu tožilstvu.

Med svojim bivanjem v Beogradu sem govorila tudi z upokojenim profesorjem arhitekture, ki je želel ostati neimenovan, a me je opozoril: »Če boste pisali o teh zadevah za slovenske medije, vas prosim, da slovenske strokovnjake opozorite, naj natančno nadzorujejo izvajanje gradbenih del v Ljubljani in drugje po Sloveniji, ki jih kot podizvajalci izvajajo nekatera podjetja iz Srbije in Republike Srbske. Ta so večinoma v lasti političnih podrepnikov naših politikov, zato jim ne gre zaupati glede kakovost gradnje in financ. Tam se pere denar in krade.«

Oblast obsoja študente in jim grozi

Srbski predsednik se je sprva študentom še dobrikal in jim obljubljal stanovanja in druge ugodnosti, zdaj pa je obrnil ploščo. Kot je storil že ničkolikokrat, je najprej tokrat skušal domače protestnike diskreditirati s tem, da jih je skušal povezati s tujimi obveščevalnimi službami. Na njemu naklonjeni TV Pink je 30. decembra 2024 zatrdil, da so prišli v Srbijo hrvaški študentje, da bi pravzaprav pomagali hrvaškim obveščevalnim službam in prišli na fakultete.

»Hrvaškim članom nevladnih organizacij, ki so lagali naši državi, državi gostiteljici, da obiskujejo Hišo cvetja in se gredo turizem in ne vem kaj še vse, so to govorili, da so lahko vstopili na fakultete. To ni nič strašnega, razen da govori o vplivu hrvaške obveščevalne službe,« je za nacionalno televizijo dejal Aleksandar Vučić in dodal, da vse to podpirajo tudi druge obveščevalne agencije iz ZDA kot drugih evropskih držav.

V Beograd so namreč prišli na obisk hrvaški študentje elektrotehnike, kar je Vučić izrabil za dezinformacijo. Skupina študentov, ki je prišla na obisk, je objavila javno obvestilo vsem srbskim medijem: »Klub študentov elektrotehnike (KSET) iz Zagreba ima dolgo tradicijo in sodelovanje s sorodnim Klubom študentov tehnike (KST) iz Beograda v Republiki Srbiji. Študentje obeh klubov se že vrsto let obiskujejo na največjih festivalih, ki jih organizirajo vsak na svoji fakulteti, tako KST običajno pride novembra na brucovanje FER, KSET pa decembra na Maškarado KST.

Od trenutka, ko smo izvedeli za ta namigovanja, smo se obrnili na Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Hrvaške in Veleposlaništvo Republike Hrvaške v Republiki Srbiji, da bi ju obvestili o nastali situaciji. Istega dne so bili ksetovci posneti pred konzularnim uradom hrvaškega veleposlaništva, kjer je potekalo glasovanje za predsedniške volitve.

Zaradi lastne varnosti so se člani istega dne v popoldanskih urah vrnili v svoja prenočišča in zadnji načrtovani dan potovanja preživeli ob spremljanju izjav komentatorjev TV Informer in Pink TV, kjer je bil tudi predsednik Republike Srbije.«

Večina protestnikov se je predsednikovim besedam posmehovala, zato je sledil ostrejši napad. Na silvestrski večer je predsednik Aleksandar Vučić nastopil na TV Prva, ki jo lahko vidijo po vsej Srbiji, in potrdil, da znotraj njegove stranke SNS deluje tajna skupina, ki se imenuje Špartanci. Dejal je, da so za njegov okus sicer nekoliko skrajni, vendar jih sprejema, ima jih rad in jim pravi lojalisti.

Po njegovih besedah so na ustanovni konferenci, kjer jih je bilo 1019, s krvjo prisegli, da ne bodo nikoli šli v koalicijo z »rumenimi izmečki«. Med lojalisti sta tudi predsednikov brat Andrej Vučić in »še nekdo« iz družine. »Ampak zdaj jih je že več kot 17.000,« je po poročanju neodvisnega časnika Danas dejal predsednik Vučić. »Najprej so se sestali v neki majhni cerkvi, kar je njihova navada, a jaz nisem del te skupine. Večinoma gre za moške in vsi so se pripravljeni boriti. To so častni ljudje in niso bogati, ampak so varuhi ognja,« je med drugim dejal predsednik.

Na osnovi te izjave je državljansko gibanje Kulturna revolucija začelo zbirati podpise za peticijo z zahtevo, da javno tožilstvo nemudoma začne postopek za prepoved delovanja Vučićeve Srbske napredne stranke. V takšnih razmerah se, v trenutku, ko o tem pišemo, študentski protesti nadaljujejo, pridružujejo se jim desetine tisočev drugih državljanov, srbski predsednik pa še vedno trdi, da v Srbiji ni nobene krize in da vse poteka tako, kot je treba.