Bolivijski predsednik Evo Morales je v četrtek razglasil zmago na nedeljskih predsedniških volitvah, po katerih so zaradi spornega štetja glasov izbruhnili izgredi in splošna stavka. Vrstijo se obtožbe opozicije, da skuša ukrasti četrti mandat na svojem položaju, ter pozivi k razpisu drugega kroga predsedniških volitev.

Finalna tekma nogometnega pokala libertadores, južnoameriške različice evropske lige prvakov, med brazilskim Flamengom in branilcem naslova argentinskim River Platom bo kljub nasilnim protestom v Čilu potekala v tamkajšnji prestolnici Santiago de Chile. To je včeraj dejal predsednik južnoameriške zveze Alejandro Dominguez.

V Čilu so se tudi v nedeljo nadaljevali nasilni protivladni protesti, kljub temu da je vlada uvedla policijsko uro in ostro odgovorila proti izgrednikom in plenilcem trgovin. Protesti se iz prestolnice širijo tudi na druga čilska mesta, povečuje pa se tudi število mrtvih. Doslej so jih od začetka protestov našteli že najmanj sedem.

Martín Remón, odpravnik poslov a.i. Veleposlaništva Španije v Sloveniji, piše o situaciji v Kataloniji, kjer so španska sodišča na dolgoletne zaporne kazni obsodila katalonske voditelje, ki so sodelovali v poskusu odcepitve Katalonije od Španije.

Špansko vrhovno sodišče je danes obsodilo 12 katalonskih voditeljev zaradi njihove vloge v poskusu odcepitve Katalonije. Deveterici med njimi je dosodilo zaporne kazni, tri je oglobilo. Med obsojenimi so devet nekdanjih ministrov, bivša predsednica parlamenta in nekateri drugi ključni posamezniki v gibanju za neodvisnost Katalonije. Medtem se na katalonskih ulicah že zbirajo protestniki, ki želijo s tem izraziti nasprotovanje sodbi. Še bolj množične proteste napovedujejo za drevi.

V krvavih protivladnih protestih, ki tudi danes pretresajo Irak, je bilo po zadnjih podatkih ubitih skoraj sto ljudi, okoli 4000 je ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na iraško komisijo za človekove pravice. Vrstijo se pozivi k odstopu vlade, ki se jim je v petek pridružil tudi vplivni šiitski klerik Moktada al Sadr.

Sirskega prosilca za azil, ki je lani z nožem do smrti zabodel 35-letnega Nemca v vzhodnonemškem mestu Chemnitz, je sodišče v Dresdnu včeraj obsodilo na devet let in pol zapora. Umor je avgusta lani sprožil večdnevno nasilje do tujcev in proteste skrajne desnice na ulicah mesta, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kitajska je včeraj obsodila nasilne spopade na protestih v Hongkongu in jih označila kot "obnašanje, ki je blizu terorizmu". ZDA pa so Kitajsko pozvale, naj spoštuje "visoko stopnjo avtonomije" te nekdanje britanske kolonije.

Češka je na slovenski desnici dolgo veljala za državo, ki je drugače od Slovenije, kjer so tudi po osamosvojitvi še naprej imeli škarje in platno v rokah v liberalce in socialdemokrate preimenovani komunisti, svoje komuniste z lustracijo poslala na smetišče zgodovine. K temu je treba dodati še pogosto pretirano opevanje češke gospodarske zgodbe o uspehu.

Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je pozvala Mednarodno kazensko sodišče (ICC) k preiskavi zločinov proti človečnosti, ki naj bi jih venezuelske oblasti storile januarja med protivladnimi protesti, ko se je Juan Guaido razglasil za začasnega predsednika države.

Več tisoč ljudi se je včeraj v Parizu in drugih francoskih mestih udeležilo protestnega pohoda proti porastu antisemitizma v državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Francoska policija je lani zabeležila 74-odstotni porast v prijavljenih primerih antisemitizma. V Franciji sicer živi največji delež Judov v Evropi.

Grški parlament bo predvidoma danes pozno zvečer glasoval o ratifikaciji sporazuma o imenu Makedonije, s katerim želijo Atene in Skopje končati dolgoletni spor o imenu, ki je Makedonijo oviral na poti v EU in Nato. Pričakovati je ratifikacijo sporazuma, v skladu s katerim se bo grška soseda preimenovala v Severno Makedonijo. Napovedani so protesti.

Ruski predsednik Vladimir Putin prihaja danes na uradni obisk k srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. V ospredju pogovorov naj bi bilo dvostransko sodelovanje pa tudi položaj in razmerje sil na Zahodnem Balkanu, zlasti odnosi med Srbijo in Kosovom.

Francoski minister za parlamentarne zadeve Marc Fesneau je dan pred napovedanimi demonstracijami zaradi visokih cen goriva v Parizu včeraj opozoril, da so jezni protestniki že grozili več poslancem, poročajo tuje tiskovne agencije.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier bo danes z vojaškimi častmi sprejel turškega kolega Recepa Tayyipa Erdogana, ki se bo drugi dan obiska v Nemčiji na delovnem kosilu sestal tudi s kanclerko Angelo Merkel. Drevi bo turškemu predsedniku v čast potekala slavnostna večerja, ki jo bodo številni opozicijski politiki bojkotirali.

Nemška zvezna dežela Saška je v zadnjih tednih v ospredju pozornosti nemške in tudi svetovne javnosti, in sicer zaradi dogodkov v mestu Chemnitz. Kot vemo, je po okrutnem umoru, ki sta ga zagrešila dva bližnjevzhodna prosilca za azil, prišlo do množičnih protestov domačinov proti migrantski politiki nemške vlade.

Na množičnih protivladnih protestih v Bukarešti so v petek zvečer izbruhnili spopadi med protestniki in policijo, v katerih je bilo po navedbah romunskih medijev ranjenih najmanj 452 ljudi, med njimi najmanj 65 ljudi huje, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Policija je proti protestnikom uporabila solzivec, več ljudi so aretirali.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro v ponedeljek ni spregovoril množici provladnih protestnikov, ki so v ponedeljek preplavili ulice Caracasa, da bi izrazili podporo voditelju, ki je bil v soboto tarča poskusa atentata. Namesto Madura jih je vzpodbujal predsednik skupščine Diosdado Cabello.

Francoski notranji minister Gerard Collomb se je danes v parlamentu zagovarjal v zvezi z afero donedavnega tesnega sodelavca francoskega predsednika Alexandra Benallaja, ki se je 1. maja znesel nad protestniki. Poudaril je, da najostreje obsoja dejanja Benallaja, da je zanje izvedel dan kasneje, a tedaj ocenil, da ukrepanje ni njegova pristojnost.

Pričakovati je repliko že videnih demonstracij, ki se legitimirajo z besnim kričanjem, sovražnimi transparenti in plačanimi zamaskiranci, ki mečejo kocke v policijo in izložbe, so se v Zboru za republiko odzvali ob napovedanih demonstracijah »Proti politiki sovraštva«.