Slabša gospodarska napoved Umarja premierja Marjana Šarca ni presenetila. Novo oceno bo vlada upoštevala pri pripravi proračunskih dokumentov, pri čemer ji delo otežuje še fiskalno pravilo. To po Šarčevih besedah najbolj rigorozno v Evropi, a vlada mimo tega pravila ne bo šla, dokler bo sam premier, je poudaril v pogovoru za Radio Slovenija.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je po besedah finančnega ministra Andreja Bertonclja znižal napoved gospodarske rasti. Sloveniji za letos po novem napoveduje 2,8-odstotno realno rast BDP, kar je 0,6 odstotne točke manj od spomladanske napovedi. Napoved za prihodnje leto je znižal za 0,1 odstotne točke na tri odstotke.

Premier Marjan Šarec je včeraj ob robu osrednje prireditve ob 150-letnici gasilstva na Slovenskem v Metliki za medije komentiral tudi aktualno politično dogajanje. Pred ponedeljkovim vrhom koalicije na Brdu pri Kranju je dejal, da so ga sklicali zato, da s predlogom proračuna seznanijo še poslance, preden se začne "burno proračunsko obdobje".

Vladna ekipa in koalicijski poslanci bodo v ponedeljek na Brdu pri Kranju razpravljali o proračunu za prihodnji dve leti. Zgornja meja odhodkov je določena, pogovori o razdelitvi denarja pa bodo tudi v luči ohlajanja gospodarstva najbrž napeti. Težko se bodo izognili tudi pogovoru o odnosu z Levico, s katero imajo odprtih več front.

Finančni minister dr. Andrej Bertoncelj, ki sebe vidi kot finančnega strokovnjaka na začasni politični funkciji, je v pogovoru razkril, kako je moral z odločnim ne presekate apetite ministrov. Želi si, da bi bili ministrih glede reform še odločnejši.

Svet Levice je na današnjem srečanju razpravljal o smiselnosti nadaljnjega sodelovanja z vlado in ugotovil, da je izvajanje medsebojnega sporazuma nezadovoljivo. "Če vlada do jeseni ne bo izpolnila obveznosti iz sporazuma in se odrekla desnim politikam, ne bomo podprli proračuna za prihodnji dve leti," je povedal koordinator stranke Luka Mesec.

Premier Marjan Šarec razmišlja o možnosti vezave zaupnice v DZ na predlog proračuna za prihodnji dve leti, so po današnjem srečanju, na katerem je beseda tekla o razrezu proračuna, povedali koalicijski partnerji. Gre za manjšinsko vlado in logično je, da premier z zaupnico preveri podporo, meni vodja poslancev LMŠ Brane Golubović.

Vlada je danes potrdila razrez proračunskih odhodkov po posameznih proračunskih uporabnikih za leti 2020 in 2021 v okviru že prej zakoličene zgornje meje dovoljenih odhodkov. Finančni minister Andrej Bertoncelj je priznal, da je bilo za 600 milijonov evrov več zahtev in želja, a se je vlada soglasno odločila, da ostane v začrtanem okviru.

Koalicijski partnerji so na današnjem srečanju na Brdu pri Kranju razpravljali predvsem o aktualnih težavah v zdravstvu in pripravi proračuna za prihodnji dve leti. Pri prvem podpirajo napore ministra za zdravje Aleša Šabedra za ureditev razmer, pri drugem pa jih zdaj čaka prerazporeditev denarja po posameznih resorjih.

Na Brdu pri Kranju se bodo danes sešli koalicijski poslanci, predsedniki strank in generalni sekretarji ter vladna ekipa. Razpravljali bodo o predlogu proračuna za leti 2020 in 2021, razmerah in ukrepih na področju zdravstva ter spremembah volilnega sistema, na mizi pa se bo gotovo znašlo še kakšno drugo aktualno vprašanje.

Proračunski načrti vlade za letos odstopajo od fiskalnih pravil, od leta 2020 dalje pa fiskalni svet neskladij ne vidi več. Kljub temu opozarja na previdnost, saj so napovedi vlade na meji sprejemljivega. "Dokument predstavlja hojo po robu," o predlogu okvira za pripravo proračunov 2020-2022 pravi Davorin Kračun iz fiskalnega sveta.

Poslanci SDS in NSi so se podpisali pod zahtevo za oceno ustavnosti treh proračunskih dokumentov in jo že poslali ustavnemu sodišču. Predlagajo, da ustavno sodišče ugotovi, da so proračunski dokumenti v neskladju z ustavo, vladi pa zato v mesecu dni naloži pripravo rebalansa, je v izjavi za medije dejal poslanec SDS Andrej Šircelj.

Državni proračun za leto 2019, ki ga je DZ v začetku marca popravil z rebalansom, je tudi po oceni NSi zrel za ustavno presojo. V stranki pripravljajo predlog zahteve za ustavno presojo, k pripravi so povabili tudi strokovnjake. Predlog bodo nato ponudili v podpis tudi ostalim poslanskim skupinam.

Dr. Janez Šušteršič, minister za finance v drugi vladi Janeza Janše, je prejšnji teden v intervjuju za Reporter ocenil, da je sprejeti rebalans proračuna v neskladju z ustavnim fiskalnim pravilom.

SDS ima po besedah premierja Marjana Šarca vso pravico do prizadevanj za vložitev zahteve za presojo ustavnosti rebalansa letošnjega proračuna, vendar pa se mu to zdi popolnoma nesmiselno in spet le ustvarjanje političnega nemira. "Stvari so povsem pod nadzorom," je napoved prvaka SDS Janeza Janše po koncu vrha EU v Bruslju komentiral Šarec.

Sprejeti rebalans letošnjega proračuna je evidentno protiustaven in strukturno najslabši po letih 2009 in 2010, Slovenijo pa nevarno izpostavlja velikemu tveganju v času ohlajanja gospodarske rasti, je na Twitterju zapisal predsednik SDS Janez Janša. Kot je napovedal, bodo zato zahtevali ustavno presojo.

V SBC poudarjajo, da bi zaveze iz sporazuma o sodelovanju koalicije z Levico v primeru njihove uresničitve nosile tveganja skoraj izključno za podjetja. Z vlado si želijo temeljitih izračunov o vplivu ukrepov iz sporazuma, premiera Marjana Šarca pa pozivajo k sestanku z gospodarskimi organizacijami, na katerem bi skupaj poiskali ustrezne rešitve.

DZ je danes vnovič potrdil novelo zakona o izvrševanju državnega proračuna. Ponovno odločanje je zahteval državni svet, ki se ne strinja s preskromno odmerjenimi sredstvi za občine. Zaradi veta so bili tokrat potrebni glasovi absolutne večine poslancev in te so poleg poslancev koalicijskih strank prispevali še v Levici in SNS.

Dr. Janez Šušteršič je pojasnil, zakaj predlaga fiskalnemu svetu, da ta na ustavnem sodišču sproži ustavno presojo proračuna.

V koaliciji jih ne skrbi ponovna potrditev novele zakona o izvrševanju proračuna, saj pričakujejo, da jo bodo po vetu DS podprle vse tiste stranke, ki so jo prvič. Podporo je sicer že napovedala SNS in s tem nakazala na zagotovitev nujnih 46 glasov v DZ, medtem ko Levica podpore še ni zagotovila, saj sporazuma o sodelovanju z vlado še ni podpisala.