Minister Bertoncelj po razdelitvi proračunskega denarja: Nihče ni v celoti zadovoljen

Že v napovedi današnje seje vlade so v vladnem uradu za komuniciranje navedli, da gre za najvišjo raven izdatkov v zgodovini Slovenije, kar naj bi vladi omogočilo zasledovanje napredka na prioritetnih področjih, hkrati pa tudi srednjeročne uravnoteženosti proračuna.

Zgornja meja proračunskih odhodkov je bila že z aprila v DZ sprejetim javnofinančnim odlokom za obdobje 2020-2022 za prihodnje leto določena pri 10,450 milijarde evrov oz. 290 milijonov evrov več kot v 2019, za 2021 pa pri 10,455 milijarde evrov.

Minister za finance Andrej Bertoncelj je na novinarski konferenci po seji vlade povedal, da je ministrski zbor sledil trem ključnim prioritetam - razvoju, sociali in plačam. Po ministrovih besedah vlada na eni strani misli na blaginjo, na drugi pa na stabilnost. "Mislili smo tudi na jutri," je zagotovil in dodal, da so tudi v celoti spoštovali zakon o fiskalnem pravilu.

Priznal je, da je bilo tudi tokrat zahtev in želja po posameznih uporabnikih več od zmožnosti. Še po enkrat že izvedeni uskladitvi pričakovanj z zmožnostmi je ostal razkorak v višini okoli 600 milijonov evrov, je dodal.

Pogajanja tako po njegovih besedah niso bila lahka. "Trdo smo se pogajali, da smo pričakovanja spravili v dovoljeni obseg proračunskih odhodkov," je navedel in pristavil: "Prekomerni porabi smo rekli odločen ne in jih uskladili v okvir 10,450 milijarde evrov."

Spomnil je tudi na sporazum z javnim sektorjem glede plačnih ukrepov s konca lanskega leta. Z njim predvidena povišanja odhodkov za plače so tako vključili v proračunski razrez. Od 290 milijonov evrov višje zgornje meje proračunskih odhodkov glede na 2019 je tako na povišanje plač odpadlo nekaj več kot 50 odstotkov te številke, preostanek pa so razvojno naravnani projekti.

Koalicija je sicer že pred tem dorekla, da bosta prioriteti v prihodnjih dveh letih zdravstveni in pokojninski sistem, a po današnjem sestanku koalicije pred sejo vlade iz izjav predstavnikov koalicijskih strank ni velo veliko zadovoljstva s predvidenim proračunskim razrezom. Kljub rekordno visokemu proračunu v koaliciji namreč ocenjujejo, da bo posameznim ministrstvom pripadlo premalo sredstev.

"Potrebe so bile kljub rekordni ravni odhodkov višje, a na neki točki smo se morali ustaviti. Nihče ni v celoti zadovoljen, nihče pa ne bi smel biti nezadovoljen," je to komentiral Bertoncelj. Splošno gledano so vsi dobili več, razen ministrstva za finance, kjer se zaradi aktivnega upravljanja z dolgom zmanjšujejo odhodki za obresti, je povedal. Natančnejše številke bodo sicer objavljene v kratkem.

Vlada je danes za posamezne posredne in neposredne proračunske uporabnike postavila le najvišjo dovoljeno porabo, ti pa bodo zdaj imeli do 29. avgusta čas, da pripravijo svoje finančne načrte. O njih bodo nato tekla usklajevanja s finančnim ministrstvom, nato pa bo vlada septembra potrdila končni predlog dveletnega proračuna in dokumente v DZ poslala.

Vlada je ob tem danes sprejela še dve zavezi. Vsak proračunski uporabnik mora tako znotraj sprejetih okvirov najti dodatne notranje rezerve in ta prizadevanja še intenzivirati. Druga zaveza pa je, da bo vlada v obdobju do leta 2022 izvedla strukturne ukrepe na področju pokojninskega sistema, zdravstva in trga dela, torej skladno s priporočili v okviru t. i. evropskega semestra.

Bertoncelj je spomnil tudi na zgornje dovoljene meje skupnih javnofinančnih odhodkov, ki poleg državne vključujejo še odhodke občinskih, pokojninske in zdravstvene blagajne. Prihodnje leto bodo tako ti z 21,480 milijarde evrov za 970 milijonov evrov višji kot v 2019, v 2021 pa se zvišujejo za dodatnih 680 milijonov evrov na 22,160 milijarde evrov. V 2022 so nato opredeljeni pri 23 milijardah evrov. Vse to po ministrovih besedah odraža tudi prioritete na področju pokojninskega in zdravstvenega sistema.

Javnofinančni presežki se v teh letih gibljejo pri 1,0, 1,1 in 1,2 odstotka BDP, s čimer vlada po Bertoncljevih besedah sledi cilju strukturnega uravnoteženja javnih financ do 2022 in znižanju javnega dolga pod 60 odstotkov BDP, torej pod zgodnjo dovoljeno mejo iz pakta o stabilnosti in rasti.

Smo na zelo dobri poti javnofinančne konsolidacije in zniževanja dolga, to nam priznavajo tudi v EU, je še enkrat spomnil minister, a ob tem priznal, da mora Slovenija narediti dodaten napor na strukturni ravni.

"Nujno moramo doseči načrtovane presežke, enoodstotni presežki so zelo lepa in visoka številka," je dejal Bertoncelj in zatrdil, da je Slovenije v EU med vodilnimi državami. Zaveda pa se, da so presežki razmeroma majhni glede na visoke primanjkljaje v času krize, a na to težavo bi morali po njegovih besedah misliti takrat, ko so nastajali.

Obstaja pa po njegovih besedah še pot, da se s strukturnimi ukrepi po ministrstvih naredi dodaten fiskalni prostor znotraj zgornjih dovoljenih mej porabe. "Porabimo manj in presežki bodo še večji," je pozval ministrstva in druge uporabnike. "Denarja je dovolj, a moramo se vesti gospodarno," je dodal.