Predsednik ZDA Donald Trump je s podpisom zakona o obrambnem proračunu omogočil tudi uvedbo sankcij proti podjetjem in posameznikom, ki sodelujejo pri gradnji ruskih plinovodov Severni tok 2 in Turški tok. Ameriške oblasti imajo 60 dni časa, da določijo tiste, ki sodelujejo pri gradnji plinovodov. EU in Rusija sta izrazili nasprotovanje sankcijam.

Voditelji članic EU bodo danes v Bruslju poskušali zagotoviti enotnost glede cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, ki so mu doslej nasprotovale Poljska, Madžarska in Češka. Opravili bodo tudi prvi krog pravih pogajanj o večletnem proračunu za obdobje 2021-2027 na podlagi predloga finskega predsedstva, ki je sprožil vsesplošno nezadovoljstvo.

Ministri članic EU za evropske zadeve bodo danes v Bruslju razpravljali o večletnem proračunu za obdobje 2021-2027 na podlagi predloga finskega predsedstva, na katerega dežujejo kritike z vseh strani. Proračun bo tudi ena osrednjih tem na vrhu konec tedna, ki naj bi podal usmeritve s ciljem dogovora v začetku prihodnjega leta.

Proračunski načrti vlade oziroma projekcije javnofinančnih gibanj so po mnenju Banke Slovenije izpostavljeni precejšnjim negativnim tveganjem. Ti med drugim izhajajo iz morebitnega hitrejšega ohlajanja gospodarske rasti, so opozorili v Banki Slovenije.

DZ je danes ponovno podprl dva zakona iz proračunskega paketa za prihodnji dve leti, na katera je državni svet izglasoval odložilni veto. Za zakon o izvrševanju proračunov je glasovalo 48 navzočih na izredni seji, za interventni zakon pa 49. Tokrat so bili potrebni glasovi večine vseh poslancev, to je najmanj 46.

Hrvaški minister za obrambo Damir Krstičević je potrdil, da se bo Hrvaška na vrhu zveze Nato ta teden v Londonu zavezala k zvišanju obrambnega proračuna na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), danes poroča hrvaški tisk. Hrvaška namerava do leta 2024 proračunska sredstva za vojsko povečati za 40 odstotkov.

Državni svet je izglasoval odložilni veto na prejšnji teden sprejeti zakon o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti. V njem zapisani znesek povprečnine se zdi svetnikom prenizek za zagotavljanje financiranja dejanskih stroškov občin. DZ bo moral zdaj o zakonu odločati ponovno.

Državni svet bo danes po pričakovanjih izglasoval odložilni veto na prejšnji teden sprejeti zakon o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti. Tako predlagajo predstavniki lokalnih interesov med državnimi svetniki, ki se jim zdi določeni znesek povprečnine prenizek za zagotavljanje financiranja dejanskih stroškov občin.

Konec prejšnjega tedna sprejet proračun manjšinske vlade, ki je za nekaj časa pretrgal špekulacije o kaki novi koaliciji, ki bi jo sestavil predsednik opozicijske SDS Janez Janša, je rekorden: po obsegu in po presežku.

V DZ se obeta izjemno pester teden. Ob redni in izredni seji, ki bo med drugim namenjena sprejemu pokojninske novele, je pričakovati tudi odločanje DS o vetu na zakon o izvrševanju proračunov. Predmet razprave bo tudi zaostritev pogojev kreditiranja prebivalstva, pred matičnim odborom pa bo poroštveni zakon za drugi tir in tretjo razvojno os.

Proračun ni namenjen vladi, temveč državi, je v pogovoru za Metino listo dejal premier Marjan Šarec, ki pravi, da pričakuje veto državnega sveta. "Če ga ne bo, bom še toliko bolj vesel," je dejal, ob tem pa pojasnil, da ga minulo noč v DZ ni bilo, ker "ni še vsega konec". Poslanec SD Matjaž Nemec je namreč kritiziral Šarčevo odsotnost.

Čeprav koalicija sama nima dovolj glasov, sta proračuna za prihodnji dve leti uspešno prestala glasovanje. Za proračun za leto 2021 je glasovalo 49 poslancev, 40 jih je bilo proti. Pri tem je DZ potrdil tudi nekaj dopolnil poslancev SDS, NSi in SNS ter s tem znotraj najvišje porabe doslej prerazporedil nekaj milijonov evrov po okusu opozicije.

DZ je sprejel interventni zakon, ki omejuje stroške za plače v javnem sektorju, prinaša pa tudi izredno uskladitev pokojnin. Glede slednje je prevladala odločitev, naj se opravi v enakih zneskih za vse upokojence. Če bo gospodarska rast letos več kot 2,5-odstotna, se bodo pokojnine decembra 2020 zvišale za 6,50 evra.

Poslanec DeSUS Robert Polnar je ob vztrajanju pri višjih povprečninah danes dejal, da vlado podpira, a da je trenutno podpornik politike, ki ni sposobna alternativ. Če bi bila v tem mandatu DZ kakršna koli možnost za sodelovanje v drugi vladi, ki bi zmogla več poslanskih mandatov, bi sodeloval, je povedal in dodal, da tudi s SDS Janeza Janše.

DZ bo danes glasoval o proračunskih dokumentih za prihodnji dve leti, ko se kljub manjšim prilivom od dohodnine pričakuje največ prihodkov doslej, rekordna bo tudi poraba. Čeprav vodi manjšinsko vlado, premier Matjan Šarec verjame, da bodo dobili zadostno število glasov, zato na njihov sprejem tudi ne namerava vezati zaupnice.

V slovenskem osnutku proračunskega načrta za prihodnje leto obstajajo tveganja neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, je ocenila Evropska komisija. Napredek k srednjeročnemu proračunskemu cilju ni zadosten. A zaradi velike negotovosti glede izračuna proizvodne vrzeli bo morda Slovenija prihodnje leto bliže temu cilju, je še izpostavila.

DZ se je drugi dan proračunske razprave posvetil podrobnejši obravnavi predloga proračuna za leto 2021. Oglašajo se predvsem poslanci opozicije, ki vlado opozarjajo, da kljub rekordnim prihodkom za marsikatero področje namenja premalo denarja. "Ne smemo verjeti, da lačen ptič lepše poje," je ponazorila Violeta Tomić (Levica).

Prvi dan obravnave proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti v DZ je zasenčila grožnja finančnega ministra Andreja Bertonclja z odstopom, če bodo poslanci preveč radodarni pri financiranju občin. O proračunu je sicer dejal, da je eden najboljših med evrskimi državami tako glede presežka kot zniževanja dolga države.

Slovenija ima po besedah finančnega ministra Andreja Bertonclja enega najboljših proračunov med evrskmi državami. Kot je dejal pred poslanci ob začetku obravnave predlogov proračunov za prihodnji dve leti, to velja tako glede presežkov kot zniževanja javnega dolga. Posvaril pa je pred zvišanjem povprečnine. Če bo DZ potrdil predlog odbora DZ za finance glede višjih povprečnin občinam, bo prišlo do neskladja med proračunom in zakonom o izvrševanju proračuna, kar bo pomenilo, da proračuna nimamo, je v izjavi v DZ opozoril Bertoncelj. V tem primeru zelo verjetno tudi nimamo več finančnega ministra, je dodal.

Gotovo ste že slišali, da bi ta hip nujno potrebovalo namestitev v domu starejših okoli 10 tisoč ljudi. Vseh čakajočih pa je vsaj dvakrat več. Največ, kar okoli 5 tisoč, jih čaka na prosto mesto v Ljubljani! Pa slovenska država, ki so jo ustvarili pravi ti starejši ljudje, že od leta 2005 ni zgradila niti enega javnega zavoda.