Pogovoriti se moramo o Levici, si pravijo Šarčevi

Vlada mora proračunske dokumente v DZ poslati do 1. oktobra. V začetku julija je potrdila razrez proračunskih odhodkov po posameznih proračunskih uporabnikih za leti 2020 in 2021 v okviru že prej zakoličene zgornje meje dovoljenih odhodkov. Ta je za prihodnje leto določena pri 10,450 milijarde evrov oz. 290 milijonov evrov več kot v 2019, za 2021 pa pri 10,455 milijarde evrov.

V predlogih ministrstvo za finance sledi trem ključnim prioritetam - to so razvoj, sociala in plače - spoštuje pa po zagotovilih ministra Andreja Bertonclja tudi zakon o fiskalnem pravilu. Fiskalni svet je sicer vlado že opozoril, da so tveganja pri javnofinančni politiki povečana. Večina proračunskih prejemnikov dobiva več kot do zdaj, je pa želja več od zmožnosti. Pomembna bo tudi gospodarska napoved Umarja, ki jo je pričakovati septembra.

Nihče ni zadovoljen

Razprava o premetavanju številk naj bi bila napeta že na četrtkovem srečanju koalicije pred sejo vlade. Vodja poslancev SD Matjaž Han je po srečanju v izjavi ugotavljal, da so vsi nezadovoljni. "Denarja je dovolj oz. največ doslej, nekatere stvari pa se ne bodo uresničile tako, kot smo mislili," je priznal. A je dodal: "Če smo proračune sprejeli takrat, ko smo jemali in ko ni bilo denarja, bomo pa menda sprejeli tudi tega. Razen, če bo kdo izsiljeval." Vsak proračun je po njegovih besedah zoprn, poleg tega pa nimajo udobne večine v DZ in bo verjetno treba najti 46. glas.

Tudi vodja poslancev SMC Igor Zorčič pričakuje, da bodo o proračunu konstruktivno razpravljali tako v koaliciji kot z Levico. Ta jim glasov še ni zagotovila, a Zorčič upa, da so "vsi toliko razumni". Pričakuje tudi, da bodo ministri pogledali, če so kje še kakšne rezerve, ter da bodo na koncu vsi enako nezadovoljni.

Večina ministrov o proračunu molči, nekateri pa so zgovornejši. Ministrica za infrastrukturo in predsednica SAB Alenka Bratušek je v petek ocenila, da je proračun misija mogočega, vedno so potrebe večje od zmožnosti. Denarja za infrastrukturne projekte bi po njenih ocenah lahko bilo več, a bodo s tem, kar bo potrdil DZ, delali maksimalno učinkovito in zgradili čim več infrastrukture. Pravosodna ministrica Andreja Katič je pojasnila, da imajo v prihodnjih letih zaradi investicij več sredstev na razpolago, a upa še na kakšne spremembe.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v intervjuju za STA dejal, da je vesel, da je vlada prepoznala, da je treba sistem nacionalne varnosti okrepiti in da so v proračunu "številke, ki zagotavljajo policiji razvoj v skladu s strateškimi dokumenti". Seveda bi si vsakdo želel več, a minister za finance mora skrbeti za javnofinančno vzdržnost, je opozoril.

Tudi po ocenah ministra za zdravje Aleša Šabedra s predlogom proračuna verjetno nihče ni zadovoljen, a je to maksimalno, kar je možno v danih razmerah. Ponovil je, da je poleg nujnih zakonodajnih sprememb ena od glavnih prioritet skrajševanje čakalnih vrst. Na ministrstvu zaključujejo akcijski načrt in predlog ukrepov ter preverjajo stanje kapacitet, vse bodo predstavili najpozneje v dveh tednih, je napovedal.

Glasovi Levice pogojeni s prenosom dopolnilnega zavarovanja, izračunov še ni

Ravno na področju zdravstva ima koalicija sicer odprto eno od front z Levico. Dobršen del političnega dogajanja v zadnjem obdobju so zaznamovale zahteve Levice za prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno. V Levici želijo, da do konca meseca njihov predlog uskladijo in vložijo v parlamentarni postopek, s tem pogojujejo podporo proračunu. Njihovi glasovi so pomembni, saj ima vlada v DZ 43 glasov, za primer veta DS na zakon o izvrševanju proračuna pa jih potrebuje najmanj 46. Prav toliko jih bo potreboval premier Marjan Šarec, če bo na proračunske dokumente vezal zaupnico. Zato je pričakovati, da bo to ena od tem vrha koalicije.

Potem ko je koalicija sporočila, da na izsiljevanje ne bo pristala, so se po sredinem usklajevanju sicer strasti vsaj na videz nekoliko umirile. Ponovili so, da se strinjajo s prenosom dopolnilnega zavarovanja, a niso enotni glede časovnice sprejemanja. Šabeder poudarja, da je en mesec priprave za tako kompleksno vprašanje premalo. Ministrstvo ga želi urediti v sklopu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi ga dali na vlado junija in tako lahko tudi ulovili namero Levice za uveljavitev zakona z letom 2021.

Težava so tudi številke, ki v predlogu po zdajšnjih ocenah strižejo za okoli 60 ali 70 milijonov evrov, a ob neupoštevanju ohlajanja gospodarstva. Poleg slednjega bo treba po Šabedrovih navedbah upoštevati tudi demografijo, saj predlog Levice, ki bi prek 500 milijonov evrov namesto z dopolnilnim zavarovanjem zbrala z dvigom prispevnih stopenj in s prispevkom na kapitalske dohodke, obremenjuje samo aktivno prebivalstvo.

Na finančnem ministrstvu so za STA pojasnili, da ministrstvu za zdravje pomagajo "pri pripravi izračunov, povezanih z možno spremembo ureditve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Izračuni se pripravljajo skrbno in na podlagi relevantnih kazalcev". Delovna skupina sicer izračune pričakuje do torka, ko naj bi spet sedla za mizo.

Ministrstvo za finance se ukvarja tudi s pripravo davčnih sprememb, o čemer bo bržkone spregovorila tudi koalicija, ki pa jo sicer pestijo še napetosti v lastnih vrstah. V zadnjih tednih so temperaturo dvigovale afere v zvezi s kadrovanjem, čemur se bodo v ponedeljek, ko bodo prisotni tudi generalni sekretarji strank, prav tako težko izognili.