Čeprav koalicija sama nima dovolj glasov, sta proračuna za prihodnji dve leti uspešno prestala glasovanje. Za proračun za leto 2021 je glasovalo 49 poslancev, 40 jih je bilo proti. Pri tem je DZ potrdil tudi nekaj dopolnil poslancev SDS, NSi in SNS ter s tem znotraj najvišje porabe doslej prerazporedil nekaj milijonov evrov po okusu opozicije.

DZ je sprejel interventni zakon, ki omejuje stroške za plače v javnem sektorju, prinaša pa tudi izredno uskladitev pokojnin. Glede slednje je prevladala odločitev, naj se opravi v enakih zneskih za vse upokojence. Če bo gospodarska rast letos več kot 2,5-odstotna, se bodo pokojnine decembra 2020 zvišale za 6,50 evra.

Poslanec DeSUS Robert Polnar je ob vztrajanju pri višjih povprečninah danes dejal, da vlado podpira, a da je trenutno podpornik politike, ki ni sposobna alternativ. Če bi bila v tem mandatu DZ kakršna koli možnost za sodelovanje v drugi vladi, ki bi zmogla več poslanskih mandatov, bi sodeloval, je povedal in dodal, da tudi s SDS Janeza Janše.

DZ bo danes glasoval o proračunskih dokumentih za prihodnji dve leti, ko se kljub manjšim prilivom od dohodnine pričakuje največ prihodkov doslej, rekordna bo tudi poraba. Čeprav vodi manjšinsko vlado, premier Matjan Šarec verjame, da bodo dobili zadostno število glasov, zato na njihov sprejem tudi ne namerava vezati zaupnice.

V slovenskem osnutku proračunskega načrta za prihodnje leto obstajajo tveganja neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, je ocenila Evropska komisija. Napredek k srednjeročnemu proračunskemu cilju ni zadosten. A zaradi velike negotovosti glede izračuna proizvodne vrzeli bo morda Slovenija prihodnje leto bliže temu cilju, je še izpostavila.

DZ se je drugi dan proračunske razprave posvetil podrobnejši obravnavi predloga proračuna za leto 2021. Oglašajo se predvsem poslanci opozicije, ki vlado opozarjajo, da kljub rekordnim prihodkom za marsikatero področje namenja premalo denarja. "Ne smemo verjeti, da lačen ptič lepše poje," je ponazorila Violeta Tomić (Levica).

Prvi dan obravnave proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti v DZ je zasenčila grožnja finančnega ministra Andreja Bertonclja z odstopom, če bodo poslanci preveč radodarni pri financiranju občin. O proračunu je sicer dejal, da je eden najboljših med evrskimi državami tako glede presežka kot zniževanja dolga države.

Slovenija ima po besedah finančnega ministra Andreja Bertonclja enega najboljših proračunov med evrskmi državami. Kot je dejal pred poslanci ob začetku obravnave predlogov proračunov za prihodnji dve leti, to velja tako glede presežkov kot zniževanja javnega dolga. Posvaril pa je pred zvišanjem povprečnine. Če bo DZ potrdil predlog odbora DZ za finance glede višjih povprečnin občinam, bo prišlo do neskladja med proračunom in zakonom o izvrševanju proračuna, kar bo pomenilo, da proračuna nimamo, je v izjavi v DZ opozoril Bertoncelj. V tem primeru zelo verjetno tudi nimamo več finančnega ministra, je dodal.

Gotovo ste že slišali, da bi ta hip nujno potrebovalo namestitev v domu starejših okoli 10 tisoč ljudi. Vseh čakajočih pa je vsaj dvakrat več. Največ, kar okoli 5 tisoč, jih čaka na prosto mesto v Ljubljani! Pa slovenska država, ki so jo ustvarili pravi ti starejši ljudje, že od leta 2005 ni zgradila niti enega javnega zavoda.

DZ se bo prihodnji teden sestal na rednem novembrskem zasedanju, na katerem bodo poslanke in poslanci odločali o proračunu za prihodnji dve leti ter po vetu državnega sveta ponovno glasovali o treh zakonskih besedilih. V petek pa jih čaka še izredna seja, ki so jo na temo zaščite pitne vode na območju ljubljanskega vodonosnika zahtevali v SDS.

Občutno zvišanje povprečnine za prihodnji dve leti, ki ga je na petkovi seji potrdil odbor DZ za finance, bi po besedah premierja Marjana Šarca kar precej podrlo strukturo proračuna in bi povzročilo težave. Proračuna sicer še nista sprejeta, do takrat pa so po njegovih besedah še mogoče spremembe.

Odbor DZ za finance je za sprejem na plenarni seji, ki se začne v ponedeljek, pripravil proračunske dokumente za prihodnji dve leti. Država kljub manjšim prilivom od dohodnine pričakuje najvišje prilive doslej, rekordna bo tudi poraba. Več denarja, kot je predlagala vlada, bodo deležne tudi občine.

Potem ko so se s predlogom proračunov za prihodnji dve leti oktobra seznanila vsa zainteresirana delovna telesa državnega zbora in je vlada na osnovi pripomb pripravila dopolnjen predlog, ima danes proračunske dokumente na mizi odbor DZ za finance. Vse skupaj bo DZ sprejemal na novembrski seji, ki se začne v ponedeljek.

Odbor za obrambo je na včerajšnji izredni seji na predlog Levice razpravljal o nameri ministrstva za "sporen, netransparenten in škodljiv nakup oklepnikov valuk 6x6". Levica je sejo zahtevala na podlagi izjav predstavnikov ministrstva o tem nakupu, a minister za obrambo Karl Erjavec danes vztrajal, da tak nakup ni v načrtu.

Mojca Sojar, vodja svetniškega kluba stranke NS v mestnem svetu MOL, je kritična do župana. Pravi, da so vsi Jankovićevi proračuni v zadnjih letih, precej prenapihnjeni.

Finančni minister Andrej Bertoncelj je zadovoljen z oceno fiskalnega sveta, da sta proračuna za leti 2020 in 2021 skladna s fiskalnim pravilom. Glede opozoril in priporočil fiskalnega sveta je v izjavi za medije dejal, da se vlada zaveda tveganj, ki pa jih ni mogoče v celoti vključiti v proračunske dokumente.

Proračunski načrti vlade ne odstopajo od fiskalnih pravil, kljub temu pa fiskalni svet opozarja na precejšnja negativna tveganja. Poleg tveganj iz mednarodnega okolja se zdi temu neodvisnemu posvetovalnemu telesu vlade zaskrbljujoče predvsem dejstvo, da ne upoštevajo finančnih posledic zakonov, ki so še v fazi sprejemanja.

Ljubljanski mestni svetniki so na včerajšnji seji potrdili osnutka proračunskih dokumentov za leti 2020 in 2021, ki sta vredna po dobrih 400 milijonov evrov. V razpravi so opozicijski svetniki med drugim opozorili na zniževanje sredstev na kulturnih postavkah, prav tako je bilo slišati pozive k večjemu vlaganju v reševanje stanovanjske problematike.

Vlada je res nekoliko omilila prvotno načrtovane spremembe pri davkih, a to je po besedah predsednika vlade Marjana Šarca storila z razlogom. "Nismo pa povsem izključili možnosti, da se te ne bi zgodile v prihodnosti, ko bo za to čas," je Šarec odgovoril poslancu Levice Luki Mescu, zakaj vlada daje davčno darilo najbolje plačanim.

Vlada Marjana Šarca je preživela prvi resni pretres. Z vročo (proračunsko) politično jesenjo in predstavitvijo prvih resnejših načrtov ministrov se je pokazalo, da manjšinsko vlado 5 + 1 vendarle ni lahko upravljati – še naprej se ukvarja sama s sabo.