Sedem svetniških skupin v mariborskem mestnem svetu, ki predstavljajo 31 od skupno 45 mestnih svetnikov občine, je v skupni izjavi opozorilo na "samovoljno" neizvrševanje sklepov mestnega sveta s strani župana Saše Arsenoviča. Od njega med drugim zahtevajo vpogled v finančno stanje občine. Župan se na to še ni odzval.

V SDS nasprotujejo obveznemu solidarnostnemu prispevku, ki bi ga morali po predlogu vlade za obnovo po poplavah prispevati državljani in gospodarstvo. Po oceni Janeza Janša bi bilo smiselno najprej poiskati vse druge možne vire in dobiti tudi strokovne ocene o višini škode. Bodo pa predlagane obdavčitve "s stisnjenimi zobmi" podprli v NSi.

Neposredna škoda po poplavah po zadnji oceni znaša 4,7 milijarde evrov, za ureditev poplavljenih območij pa se bo v naslednjih petih letih namenilo do sedem milijard evrov, je ob predstavitvi predloga rebalansa proračuna za letos v DZ dejal premier Robert Golob. Predlagani rebalans sicer za pomoč prizadetim in sanacijo namenja 520 milijonov evrov.

Poslanci se bodo danes sestali na izredni seji, da bi potrdili nujne ukrepe za odpravo posledic in pomoč prizadetim v nedavnih vremenskih ujmah ter zagotovili sredstva za njihovo financiranje. Na dnevnem redu imajo predloga rebalansa ter zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic vremenske ujme v tem mesecu.

Do septembra se bo – upajo na Levici – ozračje toliko umirilo, da bodo do konca pripeljali kongres, začet že junija. Njen prvi obraz kani tovarišem in tovarišicam predlagati, naj ne bo več njihov usklajevalec. Luka Mesec je tudi podpredsednik vlade, zato se o menjavah na čelu Levice ugiba na vse strani v kontekstu rekonstrukcije vlade. Lahko preživijo, če menjajo koordinatorja?

Ministre Golobove vlade čaka najtežja naloga v tem mandatu: medtem ko bodo poslanci kmalu na bolj ali manj zasluženem dopustu, bodo morali do 22. avgusta oklestiti svoje predloge porabe. S tem bodo omogočiti, da bo javnofinančni primanjkljaj spet pod tremi odstotki, tako kot je bilo to v času pred epidemijo koronavirusa.

Letošnji proračun Občine Rogaška Slatina je bogatejši za 75.000 evrov zaradi prejema davka na dobitek od iger na srečo oz. Lota, so za STA danes potrdili na slatinski občini. Dobitnik polmilijonskega dobitka, ki je listič vplačal v Rogatcu za žrebanje 11. junija, je občan Rogaške Slatine.

DZ je včeraj sprejel rebalans državnega proračuna, s katerim se odhodki zmanjšujejo za več kot pol milijarde evrov, a še vedno ostajajo najvišji doslej. Nekaj nižji od doslej načrtovanih bodo letos tudi prihodki, primanjkljaj pa se bo znižal pod tri milijarde evrov. Poslanci so v proračunu zagotovili tudi več sredstev za upokojence.

Vlada je danes potrdila predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki sledi njeni reorganizaciji in v tem smislu ustrezno prerazporeja sredstva med posameznimi resorji. Poraba se po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča nikjer ne povečuje. "Ravno obratno, primanjkljaj se zmanjšuje za 376 milijonov evrov," je povedal.

Mariborski mestni svetniki so včeraj z večino glasov umaknili z dnevnega reda seje drugo obravnavo predlogov proračunov občine za letos in prihodnje leto. Izglasovali so namreč predlog svetnika Stranke mladih - Zeleni Evrope, da se odločanje prestavi za 14 dni, vmes pa vključi v proračun manjkajoča sredstva za izpolnjevanje obveznih nalog.

Poslanci so danes potrdili državna proračuna za prihodnji dve leti. Poraba bo leta 2023 s 16,69 milijarde evrov najvišja doslej, nato se bo nekoliko znižala.

Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec je med predstavitvijo predlaganega obrambnega proračuna na odboru za obrambo dejal, da je zelo jasna politična zaveza te vlade, da poveča obrambne izdatke. Po predlogu za leto 2024 bi proračun dosegel 1,44 odstotka BDP, na ministrstvu pričakujejo razpravo, kako doseči zavezo dveh odstotkov BDP.

Predloga proračunov za prihodnji dve leti, ki ju je vlada po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča pripravila skrbno v dobrobit Slovenije, puščata prostor za ukrepanje v primeru dodatne zaostritve že zdaj zahtevnih razmer. Izpostavil je njuno razvojno naravnanost, kar dokazuje visok obseg načrtovanih sredstev za investicije.

Obeti za leti 2023 in 2024 so po besedah premierja Roberta Goloba izredno negotovi. "A odgovor na to je fleksibilnost in pripravljenost na hitro in odločno ukrepanje, kar bomo tudi storili," je poudaril na današnji predstavitvi proračunskih dokumentov v DZ. Zagotovil je, da pozimi noben prebivalec ne bo ostal brez energentov.

Predlagani rebalans letošnjega državnega proračuna, ki ga danes obravnava DZ, je po besedah premierja Roberta Goloba dobra popotnica za zaključek tega leta in za to, da bo Slovenija skozi energetsko krizo prešla s čim manj praskami. Že v kratkem je za zagotavljanje oskrbe z energijo možna nacionalizacija katerega od energetskih podjetij, je dodal.

Vlada namerava povečanje letošnjih proračunskih prihodkov na račun visoke inflacije porabiti za večjo porabo, in ne za zniževanje dolga, kar je po mnenju fiskalnega sveta neustrezno. Vlada predvideva še za 600 milijonov evrov večji primanjkljaj, čemur bi se lahko izognila z ustrezno prerazporeditvijo, je ocenil fiskalni svet.

Položaj predsednika republike, za katerega se bodo potegovali kandidati na jesenskih volitvah, je profesionalna funkcija. Predsednik republike prejema nekaj nad 5000 evri osnovne bruto plače, kar se že leta sicer ni spremenilo. Se je pa aktualni predsednik Borut Pahor odpovedal dnevnicam, njegova partnerka Tanja Pečar pa vsem nadomestilom.

Petnajstim strankam na podlagi aprilskih državnozborskih volitev za leto 2022 pripadajo sredstva v skupni višini 1.733.717 evrov, je razvidno iz danes objavljenih podatkov DZ. Poleg parlamentarnih strank bo proračunska sredstva prejemalo še deset strank, ki niso prestopile praga DZ. Sredstva se strankam izplačujejo mesečno po dvanajstinah.

Kriza je, vsi z zvrha Evropske unije in navzdol pa ravnamo drugače: privoščimo si izdatno dozo proračunskega slavja, vladni botri mu pravijo prvi razvojni proračun po dolgih letih. Uradno in hvalevredno zato, da bi ne zadušili obetajočo rast gospodarstva in za krepitev zdravstva, manj hvalevredno zaradi supervolilnega leta in zadovoljevanja potreb volivcev.

Zakaj le bi si s sprejemom proračuna vladna združba znebila vseh skrbi in si zagotovila obstoj do konca mandata? Že Šarčevi vladi se je dogajalo vse kaj drugega, čeprav je le nekaj tednov pred odstopom pod streho spravil proračunski dokumente za dve leti. Koalicija že ima dva glasova Desusa. Uradno upokojenska stranka proračunu odločno nasprotuje, Ivan Hršak in Branko Simonović pa še bolj odločno razmišljata po svoje. Ima že prav Vinko Gorenak: vse je bilo tako, kot je bilo včeraj.