Šarec: Če koalicija ne podpre proračuna, boljše, da rečemo hvala lepa in prepustimo priložnost komu drugemu

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v jesenski napovedi Sloveniji za letos napovedal 2,8-odstotno realno rast BDP, kar je 0,6 odstotne točke manj od spomladanske napovedi. Kot je v oddaji Studio ob 17.00 dejal Šarec, je ocena pričakovana, ob tem pa je izpostavil, da je rast v Sloveniji še vedno več kot dvakrat višja od povprečja v državah z evrom.

"Za sto milijonov evrov bo treba znižati proračunsko porabo na 10,35 milijarde evrov," je o pripravi proračuna za leto 2020 dejal Šarec in ponovil, kar je po današnji seje vlade sporočil tudi finančni minister Andrej Bertoncelj - da bodo to dosegli z linearnim zmanjševanjem porabe po ministrstvih. "To je nekako najbolj pošteno in pravično. Vsak bo moral prispevati nekaj več kot en odstotek svojega proračuna, da bo proračun uravnotežen," je dodal premier.

Šarec je obenem zanikal, da linearno znižanje po ministrstvih nakazuje na to, da vlada nima izdelanih prioritet. Kot je poudaril, sta prioriteti zdravstvo in varnost. "Po drugi strani pa je treba skrbeti za gospodarstvo," je še izpostavil in dejal, da so že izpolnili "eno redkih predvolilnih obljub". "Razbremenili smo regres, kar so ljudje občutili v denarnicah, in to ugodno vpliva na domačo potrošnjo," je dejal.

Dodal je še, da je struktura proračuna, četudi je ta rekordno visok, zelo neugodna, saj gre 94 odstotkov za zakonsko določene potrebe, in te gredo večinoma v socialne transferje, ki so po njegovi oceni v Sloveniji kljub vsemu zelo visoki. "Vemo, da je Danska visoko socialna država, pa imamo mi za 25 odstotkov višje socialne transferje. Tu bomo morali absolutno neke stvari spremeniti, če bomo želeli na dolgi rok preživeti. "Pa ne govorim o vladi, ampak mi kot država," je poudaril.

"Ne morem pristati na to, da so v obdobju, ko je praktično rekordna zaposlenost, socialni prejemki enaki, kot je minimalna plača. Minimalno plačo smo dvignili, vendar pa zdaj ni posluha za to, da se uvedejo ukrepi, ki bi zmanjšali socialne transferje," je bil še kritičen.

Pri pripravi proračunskih dokumentov sicer vlado omejuje tudi fiskalno pravilo, ki je po Šarčevih besedah najbolj rigorozno v Evropi, a dokler bo finančni minister Andrej Bertoncelj, s čimer se strinja tudi sam, vlada čez to fiskalno pravilo ne bo šla.

Ob tem je poudaril, da Bertoncelj uživa njegovo zaupanje, da je sposoben in "ve, kaj dela na tem ministrstvu".

Dotaknil se je tudi zviševanja sredstev za obrambo in ob tem zanikal, da bi obrambni proračun dvigovali zgolj zaradi zahtev zveze Nato, pač pa je vzrok tudi v zagotavljanju lastne varnosti v negotovih mednarodnih okoliščinah. Se je pa ob tem obregnil ob dogajanje v vojski in dejal, da bo morala vojska ta sredstva pravilno porabiti, in da "tožbe in kontratožbe" ob razrešitvi za vojsko pač niso primerne. Tudi policija ima rekorden proračun, saj se vlada "zaveda pomena varnosti", je dodal.

Pohvalil je prizadevanja ministra za razvoj iz vrst SAB Iztoka Puriča. Glede očitkov predsednici te stranke, ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek, da želi politično vplivati na kadrovanje v državni družbi SODO, pa je Šarec dejal, da je ministrica pripravila gradivo za uvedbo soglasja pri imenovanju vodstva, ki je bilo usklajeno in ni ravnala na svojo pest. "Ministrica želi imeti pregled nad resorjem, tako to razumem," je dejal in dodal, da mora imeti vlada vpliv na to, kaj se dogaja v državnih podjetjih.

Ali bo na proračun vezal zaupnico, se še ni odločil, za zdaj pa še vedno računa na sodelovanje z Levico v skladu s sporazumom o sodelovanju. Če se ne bodo vsaj v koaliciji uspeli poenotiti o proračunu, brez katerega bo država težko funkcionirala, "pa je seveda boljše, da rečemo hvala lepa in prepustimo priložnost komu drugemu", je dejal. O iskanju podpore v parlamentu je dejal, da so vse opcije odprte in da na zunajkoalicijske partnerje nima vpliva.