Predlog rebalansa, ki ga ima danes na dnevnem redu DZ, po besedah predsednika vlade Janeza Janše res prinaša visok primanjkljaj, a gre za posledico nepričakovanih izdatkov za blaženje posledic epidemije covida-19. "Vlada lahko natančno do vsakega evra pojasni, za kaj bodo porabljena ta sredstva," je dejal.

DZ bo drugi dan redne seje začel obravnavo predloga rebalansa državnega proračuna. Z njim se zaradi nepričakovanih izdatkov za blažitev posledic epidemije covida-19 odhodki krepko povečujejo, namesto presežka pa je zdaj načrtovan primanjkljaj v višini 4,2 milijarde evrov.

Potem ko so se v zadnjih dveh tednih s predlogom rebalansa državnega proračuna seznanila vsa zainteresirana delovna telesa državnega zbora, ga je včeraj kot matično delovno telo obravnaval še odbor za finance. Ob opozorilih opozicije, da stroški niso transparentni, je soglašal s povečanjem odhodkov za več kot tri milijarde evrov.

Odbor DZ za finance danes kot zadnje od parlamentarnih delovnih teles obravnava predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki ob nepričakovanih izdatkih zaradi epidemije covida-19 prinaša rekorden primanjkljaj. "Rebalans je pripravljen na realnih osnovah glede na razmere, v katerih živimo," je dejal finančni minister Andrej Šircelj.

Voditelji članic EU so poleti dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 v skupni višini 1824 milijard evrov. Gre za največ denarja doslej tudi za našo državo, zato je potreben resen premislek o tem, kako ga porabiti, so soglašali govorci na spletnem seminarju v organizaciji Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Parlamentarna delovna telesa bodo prihodnji teden nadaljevala obravnavo rebalansa proračuna za letos, ki ga bo DZ predvidoma obravnaval na redni septembrski seji. V petek je na izredni seji pričakovati interpelacijo notranjega ministra Aleša Hojsa. O datumu seje mora sicer dokončno še odločiti kolegij predsednika DZ.

Lani je bilo iz proračuna EU napačno porabljenih kar 485 milijonov evrov, je danes sporočil evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf). Gre za precejšen skok od leta 2018, ko je bilo po izračunih Olafa zaradi goljufij izgubljenih 371 milijonov evrov.

Vlada za letos predvideva proračunski primanjkljaj v višini 4,2 milijarde evrov. Ali je ta številka kljub znanim okoliščinam pandemije covid-19 res napihnjena, kot menijo nekateri, in kaj bi bilo lahko v ozadju.

Vlada bo na današnji seji med drugim odločila, ali s sklepom podaljšati ukrep subvencioniranja čakanja na delo še do konca septembra ali ne. Minister za delo Janez Cigler Kralj se nagiba k preusmeritvi gospodarstva na ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnika, a ne za vsako ceno. Rebalansa proračuna naj medtem ministri ne bi imeli na mizi.

Vlada je včeraj sprejela sklep o prerazporeditvi pravic porabe v letošnjem proračunu v višini nekaj manj kot 60,2 milijona evrov. V skladu z interventnimi ukrepi za zajezitev epidemije bo šlo 30,4 milijona evrov splošne proračunske rezervacije na finančnem ministrstvu zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova prispevkov.

"Torej, jeseni bomo videli, kako finančno uspešna je ta vlada. Dokler zapravljaš presežek, ki ga je ustvaril nekdo drug, gre," je bivši premier in prvak LMŠ Marjan Šarec na Facebooku izzval vlado Janeza Janše.

Učinki epidemije covida-19 se še naprej močno poznajo na državnem proračunu. Prihodki so v polletju znašali 4,302 milijarde evrov, kar je za 15,5 odstotka manj kot v lanskem polletju. Odhodki so se medtem povečali za 27,7 odstotka na 6,218 milijarde evrov. Proračun je tako izkazal 1,916 milijarde evrov primanjkljaja.

Evropski parlament je včeraj z veliko večino izglasoval resolucijo, v kateri zahteva spremembo dogovora o večletnem finančnem okviru EU, ki so ga v torek dosegli voditelji EU. Poslanci v dokumentu opozarjajo, da večletnemu proračunu ne bodo dali zelene luči, če ne bo sprememb ter pozivajo k pogajanjem za izboljšavo predloga.

"Nesprejemljivo je, da predlog proračuna predvideva izrazite reze v sredstva za varovanje zunanje meje Evropske unije," se je evropska poslanka Ljudmila Novak odzvala na proračun Evropske unije (EU) za obdobje 2021-2027.

Doseženi dogovor vrha EU o svežnju za okrevanje EU po koronski krizi je za Slovenijo tako s finančnega kot strateškega vidika dober, zdaj pa se breme odgovornosti seli na domače polje, da bomo sredstva pametno izkoristili, je za STA dejal ekonomist Mojmir Mrak. Dogovor je po njegovem mnenju v nekaterih vidikih tudi zgodovinski za EU.

Dogovor vrha EU o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji so pozdravili tudi evropski poslanci iz Slovenije. Več jih je opozorilo na zmanjšanje sredstev za znanost, zdravstvo in okolje. Izpostavili so, da bo morala zdaj slovenska vlada pripraviti programe, ki bodo omogočili hitro in učinkovito črpanje sredstev.

Madžarski premier Viktor Orban je danes poudaril, da sta Madžarska in Poljska v pogajanjih o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 "ubranili nacionalni ponos". Zatrdil je, da so preprečili povezavo evropskih sredstev z vladavino prava, poročajo tuje tiskovne agencije.

Učinki epidemije covida-19 se močno poznajo na državnem proračunu. Proračunski prihodki so v petih mesecih dosegli 3,56 milijarde evrov in bili za 15,8 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se povečali za 18,7 odstotka na 4,83 milijarde evrov. Proračun je tako v petmesečju izkazal primanjkljaj v višini okoli 1,27 milijarde evrov.

Mariborski mestni svetniki so včeraj brez razprave potrdili rebalans letošnjega proračuna občine, ki se znižuje za šest milijonov na 148,1 milijona evrov. Mnogo več besed so namenili poročilu o projektu obnove srednjega bazena v kopališču Pristan, saj so zgroženi, da ta še vedno pušča, stene pa zaradi neurejenega prezračevanja plesnijo.

Evroposlanci bodo s predstavniki Sveta EU ter podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo dopoldne razpravljali o ukrepih Madžarske v boju proti pandemiji covida-19 in njihovem vplivu na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice. Vlada Viktorja Orbana zaradi pandemije lahko za nedoločen čas vlada z odloki.