Zakaj le bi si s sprejemom proračuna vladna združba znebila vseh skrbi in si zagotovila obstoj do konca mandata? Že Šarčevi vladi se je dogajalo vse kaj drugega, čeprav je le nekaj tednov pred odstopom pod streho spravil proračunski dokumente za dve leti. Koalicija že ima dva glasova Desusa. Uradno upokojenska stranka proračunu odločno nasprotuje, Ivan Hršak in Branko Simonović pa še bolj odločno razmišljata po svoje. Ima že prav Vinko Gorenak: vse je bilo tako, kot je bilo včeraj.

Svet DeSUS je na včerajšnji seji podprl dokument, s katerim odrekajo vsakršno nadaljnjo podporo vladi, je v izjavi za medije dejal predsednik DeSUS Ljubo Jasnič. Hkrati vlado, ki so jo sicer zapustili že decembra lani, pozivajo, naj nemudoma odstopi in razpiše predčasne volitve, "da država dobi legitimno vlado z večinsko podporo prebivalstva".

Poslanci so s 46 glasovi za in 31 glasovi proti na današnji seji potrdili sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o noveli zakona o izvrševanju proračuna za leti 2021 in 2022, ki investicije v vojsko izvzema iz omejitev pri prevzemanju obveznosti v breme proračuna. Levica je že napovedala, da bo sklep izpodbijala na ustavnem sodišču.

Ekonomist dr. Igor Masten v intervjuju za Reporter opozarja, da so pri državni porabi v času epidemije popustile čisto vse zavore. Denar se troši tudi za marsikaj, kar ni neposredno potrebno za blaženje epidemije covid-19.

Prihodki državnega proračuna so v prvih dveh mesecih letos znašali okoli 1,60 milijarde evrov, kar je 3,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, odhodki pa so narasli za 35 odstotkov na dobrih 2,25 milijarde evrov. Proračun je zabeležil približno 659 milijonov evrov primanjkljaja.

Evropski parlament je danes zagrozil s pravnim ukrepanjem proti Evropski komisiji, če bo ta še naprej odlašala z uveljavitvijo mehanizma pogojevanja črpanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Komisiji so v resoluciji dali do 1. junija čas za pripravo smernic za uporabo tega mehanizma, so sporočili iz parlamenta.

Maslo ali topovi? Postavitev te stare dileme na levo politično populistično agendo sta obrambni minister Matej Tonin in vlada – gotovo v dobri veri – omogočila z zakonom o investicijah v Slovensko vojsko v letih 2021 do 2026. Stranki SD in Levica sta lani jeseni brž zbrali več kot 28.000 podpisov za referendum, ustavno sodišče o ustavnosti še ni reklo zadnjo besedo – izvrševanje zakona pa je zadržalo.

Ameriški predsednik Joe Biden je v torek sprejel odstop njegove kandidatke za položaj direktorice urada za upravo in proračun Bele hiše Neere Tanden, ki se je v senatu soočala s trdno opozicijo republikancev in demokrata Joeja Manchina iz Zahodne Virginije. Senat pa je Bidnu vseeno potrdil glavno gospodarsko svetovalko Cecilio Rouse.

Državni proračun je v letu 2020 po predhodnih podatkih izkazal primanjkljaj v višini 3,49 milijarde evrov. Prihodki so se v primerjavi z letom prej znižali za 10,4 odstotka na 9,08 milijarde evrov, odhodki pa so narasli za 26,8 odstotka na 12,57 milijarde evrov.

Namestnik poljskega premierja Jaroslaw Gowin je v četrtek povedal, da je pri sprejemanju svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo covida-19 možen kompromis. Po njegovem mnenju bi lahko zadoščala že zavezujoča izjava, s katero bi pojasnili sporen mehanizem o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

Premier Janez Janša je včeraj na Twitterju zapisal, da je opravil dolge pogovore z nemško kanclerko Angelo Merkel in drugimi voditelji članic EU v iskanju kompromisnih rešitev za dokončno potrditev 1824 milijard evrov vrednega svežnja za okrevanje EU po koronski krizi. Več o vsebini pogovorov ni razkril.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je danes poudaril, da so reforme in vladavina prava temelj za izplačevanje evropskih sredstev. To je sporočil, potem ko sta Madžarska in Poljska v začetku tedna blokirali potrjevanje svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo covida-19 zaradi pogojevanja črpanja sredstev EU z vladavino prava.

DZ je danes potrdil državna proračuna za prihodnji dve leti, ki bosta še vedno občutila posledice epidemije covida-19. Poraba bo prihodnje leto s 13,47 milijarde evrov še nekaj višja kot letos, nato pa se bo leta 2022 znižala na 12,60 milijarde evrov. Ob obetih okrevanja gospodarstva se bo primanjkljaj postopoma zniževal.

Iz koalicijske stranke SMC so danes sporočili, da zavračajo vsebino pisma o vladavini prava, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v torek poslal evropskim voditeljem. Za nerazumljive so označili tudi Janševe trditve, da so bile volitve leta 2014, na katerih je slavila SMC, ukradene.

Premier Janez Janša je danes v DZ zatrdil, da ni prišlo še do nobene blokade proračuna EU in svežnja za okrevanje po pandemiji covida-19. Zadeva po njegovih besedah ni takšna, kot jo prikazujejo mediji.

Vlada prihodnje leto po besedah finančnega ministra Andreja Širclja ne načrtuje zvišanja katerega od davkov ali morebitne uvedbe novih, denimo davka na nepremičnine. "Načrtovano je, da se bodo nekateri davki znižali," je ob predstavitvi predloga sprememb proračuna za leto 2021 v DZ povedal Šircelj.

Pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije so včeraj dosegli politični dogovor o svežnju za spoprijem EU s pandemijo covida-19, ki vključuje večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027 in sklad za okrevanje, so sporočili iz parlamenta in nemškega predsedstva Svetu EU. Sveženj je vreden 1824 milijard evrov.

Občina Prevalje je v začetku oktobra na svoj račun prejela dobrih 607.000 evrov davčnega priliva iz naslova loterijskega dobitka. Na občini so priliva veseli. O tem, za katere projekte ga bodo namenili, se bodo v občini odločali pri pripravi proračuna za leto 2021, je za STA povedal tajnik občine Danilo Vute.

Vlada bo danes na Brdu pri Kranju obravnavala predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti. Poleg sprememb proračuna za leto 2021 ter proračuna za leto 2022 ima na dnevnem redu še zakon o njunem izvrševanju in preostale proračunske dokumente, vse skupaj pa mora oddati v parlamentarno proceduro najpozneje do četrtka.

DZ je sprejel rebalans državnega proračuna, s katerim se odhodki zvišujejo za tri milijarde evrov, prihodki pa bodo precej manjši od doslej načrtovanih. Državna blagajna bo leto končala z rekordnega 4,2 milijarde evrov primanjkljaja, kar je po pojasnilih vlade posledica financiranja ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19.