Doseženi dogovor vrha EU o svežnju za okrevanje EU po koronski krizi je za Slovenijo tako s finančnega kot strateškega vidika dober, zdaj pa se breme odgovornosti seli na domače polje, da bomo sredstva pametno izkoristili, je za STA dejal ekonomist Mojmir Mrak. Dogovor je po njegovem mnenju v nekaterih vidikih tudi zgodovinski za EU.

Dogovor vrha EU o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji so pozdravili tudi evropski poslanci iz Slovenije. Več jih je opozorilo na zmanjšanje sredstev za znanost, zdravstvo in okolje. Izpostavili so, da bo morala zdaj slovenska vlada pripraviti programe, ki bodo omogočili hitro in učinkovito črpanje sredstev.

Madžarski premier Viktor Orban je danes poudaril, da sta Madžarska in Poljska v pogajanjih o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 "ubranili nacionalni ponos". Zatrdil je, da so preprečili povezavo evropskih sredstev z vladavino prava, poročajo tuje tiskovne agencije.

Učinki epidemije covida-19 se močno poznajo na državnem proračunu. Proračunski prihodki so v petih mesecih dosegli 3,56 milijarde evrov in bili za 15,8 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se povečali za 18,7 odstotka na 4,83 milijarde evrov. Proračun je tako v petmesečju izkazal primanjkljaj v višini okoli 1,27 milijarde evrov.

Mariborski mestni svetniki so včeraj brez razprave potrdili rebalans letošnjega proračuna občine, ki se znižuje za šest milijonov na 148,1 milijona evrov. Mnogo več besed so namenili poročilu o projektu obnove srednjega bazena v kopališču Pristan, saj so zgroženi, da ta še vedno pušča, stene pa zaradi neurejenega prezračevanja plesnijo.

Evroposlanci bodo s predstavniki Sveta EU ter podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo dopoldne razpravljali o ukrepih Madžarske v boju proti pandemiji covida-19 in njihovem vplivu na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice. Vlada Viktorja Orbana zaradi pandemije lahko za nedoločen čas vlada z odloki.

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes v svojem prvem nagovoru o pandemiji novega koronavirusa v nemškem bundestagu povedala, da "smo šele na začetku pandemije". Poudarila je, da bo treba še dolgo živeti z omejitvami zaradi novega koronavirusa. Pred današnjim vrhom EU je ponovila, da je Nemčija pripravljena v proračun EU prispevati veliko več.

Vlada je danes zaradi spremenjenih razmer, nastanka novih obveznosti za državni proračun ter spremenjenih gospodarskih gibanj odločila, da pripravi rebalans letošnjega proračuna. Za čas priprave rebalansa je začasno zadržala izvajanje proračuna za vse neposredne proračunske uporabnike, je objavljeno na spletni strani vlade.

Tako kot rajnka Jugoslavija je tudi EU razdeljena na razvite in manj razvite članice. Prve bi rade čim manjši proračun EU, druge čim bolj zapravljivega.

Tehnični predlog za evropski proračun za obdobje 2021-2027, ki ga je predstavila Evropska komisija, je provokacija, kohezijske države so ga enotno zavrnile, je povedal premier Marjan Šarec, ki opravlja tekoče posle, po koncu dvodnevnega proračunskega vrha, ki ni prinesel prav nikakršnega premika.

Voditelji članic EU čez noč nadaljujejo pogajanja o proračunu EU za obdobje 2021-2027, zjutraj se pričakuje nov kompromisni predlog. Dvostranska srečanja se nadaljujejo čez noč, plenarno zasedanje se bo predvidoma nadaljevalo ob 10. uri zjutraj, je ponoči sporočil govorec predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, Barend Leyts.

Premier Marjan Šarec, ki opravlja tekoče posle, je zadovoljen s pogovorom s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, ki da razume položaj Slovenije glede proračuna EU za obdobje 2021-2027. Šarec poudarja, da Slovenija ne bo popuščala pri stališču, da drastični rezi kohezije, predvideni v finskem predlogu, zanjo niso sprejemljivi.

Zaposleni na ministrstvu za infrastrukturo ministrici očitajo neučinkovito in negospodarno ravnanje. Predlagajo nadzor in sankcije.

Slovenija je včeraj izdala desetletno obveznico v višini 1,5 milijarde evrov, ki jih bo namenila za refinanciranje obveznice, ki bo zapadla 27. januarja. Kuponska obrestna mera nove izdane obveznice je 0,275 odstotka, kar je za 3,85 odstotne točke nižje od kuponske obrestne mere zapadle obveznice, so sporočili z ministrstva za finance.

Predsednik ZDA Donald Trump je s podpisom zakona o obrambnem proračunu omogočil tudi uvedbo sankcij proti podjetjem in posameznikom, ki sodelujejo pri gradnji ruskih plinovodov Severni tok 2 in Turški tok. Ameriške oblasti imajo 60 dni časa, da določijo tiste, ki sodelujejo pri gradnji plinovodov. EU in Rusija sta izrazili nasprotovanje sankcijam.

Voditelji članic EU bodo danes v Bruslju poskušali zagotoviti enotnost glede cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, ki so mu doslej nasprotovale Poljska, Madžarska in Češka. Opravili bodo tudi prvi krog pravih pogajanj o večletnem proračunu za obdobje 2021-2027 na podlagi predloga finskega predsedstva, ki je sprožil vsesplošno nezadovoljstvo.

Ministri članic EU za evropske zadeve bodo danes v Bruslju razpravljali o večletnem proračunu za obdobje 2021-2027 na podlagi predloga finskega predsedstva, na katerega dežujejo kritike z vseh strani. Proračun bo tudi ena osrednjih tem na vrhu konec tedna, ki naj bi podal usmeritve s ciljem dogovora v začetku prihodnjega leta.

Proračunski načrti vlade oziroma projekcije javnofinančnih gibanj so po mnenju Banke Slovenije izpostavljeni precejšnjim negativnim tveganjem. Ti med drugim izhajajo iz morebitnega hitrejšega ohlajanja gospodarske rasti, so opozorili v Banki Slovenije.

DZ je danes ponovno podprl dva zakona iz proračunskega paketa za prihodnji dve leti, na katera je državni svet izglasoval odložilni veto. Za zakon o izvrševanju proračunov je glasovalo 48 navzočih na izredni seji, za interventni zakon pa 49. Tokrat so bili potrebni glasovi večine vseh poslancev, to je najmanj 46.

Hrvaški minister za obrambo Damir Krstičević je potrdil, da se bo Hrvaška na vrhu zveze Nato ta teden v Londonu zavezala k zvišanju obrambnega proračuna na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), danes poroča hrvaški tisk. Hrvaška namerava do leta 2024 proračunska sredstva za vojsko povečati za 40 odstotkov.