Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec je med predstavitvijo predlaganega obrambnega proračuna na odboru za obrambo dejal, da je zelo jasna politična zaveza te vlade, da poveča obrambne izdatke. Po predlogu za leto 2024 bi proračun dosegel 1,44 odstotka BDP, na ministrstvu pričakujejo razpravo, kako doseči zavezo dveh odstotkov BDP.

Predloga proračunov za prihodnji dve leti, ki ju je vlada po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča pripravila skrbno v dobrobit Slovenije, puščata prostor za ukrepanje v primeru dodatne zaostritve že zdaj zahtevnih razmer. Izpostavil je njuno razvojno naravnanost, kar dokazuje visok obseg načrtovanih sredstev za investicije.

Obeti za leti 2023 in 2024 so po besedah premierja Roberta Goloba izredno negotovi. "A odgovor na to je fleksibilnost in pripravljenost na hitro in odločno ukrepanje, kar bomo tudi storili," je poudaril na današnji predstavitvi proračunskih dokumentov v DZ. Zagotovil je, da pozimi noben prebivalec ne bo ostal brez energentov.

Predlagani rebalans letošnjega državnega proračuna, ki ga danes obravnava DZ, je po besedah premierja Roberta Goloba dobra popotnica za zaključek tega leta in za to, da bo Slovenija skozi energetsko krizo prešla s čim manj praskami. Že v kratkem je za zagotavljanje oskrbe z energijo možna nacionalizacija katerega od energetskih podjetij, je dodal.

Vlada namerava povečanje letošnjih proračunskih prihodkov na račun visoke inflacije porabiti za večjo porabo, in ne za zniževanje dolga, kar je po mnenju fiskalnega sveta neustrezno. Vlada predvideva še za 600 milijonov evrov večji primanjkljaj, čemur bi se lahko izognila z ustrezno prerazporeditvijo, je ocenil fiskalni svet.

Položaj predsednika republike, za katerega se bodo potegovali kandidati na jesenskih volitvah, je profesionalna funkcija. Predsednik republike prejema nekaj nad 5000 evri osnovne bruto plače, kar se že leta sicer ni spremenilo. Se je pa aktualni predsednik Borut Pahor odpovedal dnevnicam, njegova partnerka Tanja Pečar pa vsem nadomestilom.

Petnajstim strankam na podlagi aprilskih državnozborskih volitev za leto 2022 pripadajo sredstva v skupni višini 1.733.717 evrov, je razvidno iz danes objavljenih podatkov DZ. Poleg parlamentarnih strank bo proračunska sredstva prejemalo še deset strank, ki niso prestopile praga DZ. Sredstva se strankam izplačujejo mesečno po dvanajstinah.

Kriza je, vsi z zvrha Evropske unije in navzdol pa ravnamo drugače: privoščimo si izdatno dozo proračunskega slavja, vladni botri mu pravijo prvi razvojni proračun po dolgih letih. Uradno in hvalevredno zato, da bi ne zadušili obetajočo rast gospodarstva in za krepitev zdravstva, manj hvalevredno zaradi supervolilnega leta in zadovoljevanja potreb volivcev.

Zakaj le bi si s sprejemom proračuna vladna združba znebila vseh skrbi in si zagotovila obstoj do konca mandata? Že Šarčevi vladi se je dogajalo vse kaj drugega, čeprav je le nekaj tednov pred odstopom pod streho spravil proračunski dokumente za dve leti. Koalicija že ima dva glasova Desusa. Uradno upokojenska stranka proračunu odločno nasprotuje, Ivan Hršak in Branko Simonović pa še bolj odločno razmišljata po svoje. Ima že prav Vinko Gorenak: vse je bilo tako, kot je bilo včeraj.

Svet DeSUS je na včerajšnji seji podprl dokument, s katerim odrekajo vsakršno nadaljnjo podporo vladi, je v izjavi za medije dejal predsednik DeSUS Ljubo Jasnič. Hkrati vlado, ki so jo sicer zapustili že decembra lani, pozivajo, naj nemudoma odstopi in razpiše predčasne volitve, "da država dobi legitimno vlado z večinsko podporo prebivalstva".

Poslanci so s 46 glasovi za in 31 glasovi proti na današnji seji potrdili sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o noveli zakona o izvrševanju proračuna za leti 2021 in 2022, ki investicije v vojsko izvzema iz omejitev pri prevzemanju obveznosti v breme proračuna. Levica je že napovedala, da bo sklep izpodbijala na ustavnem sodišču.

Ekonomist dr. Igor Masten v intervjuju za Reporter opozarja, da so pri državni porabi v času epidemije popustile čisto vse zavore. Denar se troši tudi za marsikaj, kar ni neposredno potrebno za blaženje epidemije covid-19.

Prihodki državnega proračuna so v prvih dveh mesecih letos znašali okoli 1,60 milijarde evrov, kar je 3,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, odhodki pa so narasli za 35 odstotkov na dobrih 2,25 milijarde evrov. Proračun je zabeležil približno 659 milijonov evrov primanjkljaja.

Evropski parlament je danes zagrozil s pravnim ukrepanjem proti Evropski komisiji, če bo ta še naprej odlašala z uveljavitvijo mehanizma pogojevanja črpanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Komisiji so v resoluciji dali do 1. junija čas za pripravo smernic za uporabo tega mehanizma, so sporočili iz parlamenta.

Maslo ali topovi? Postavitev te stare dileme na levo politično populistično agendo sta obrambni minister Matej Tonin in vlada – gotovo v dobri veri – omogočila z zakonom o investicijah v Slovensko vojsko v letih 2021 do 2026. Stranki SD in Levica sta lani jeseni brž zbrali več kot 28.000 podpisov za referendum, ustavno sodišče o ustavnosti še ni reklo zadnjo besedo – izvrševanje zakona pa je zadržalo.

Ameriški predsednik Joe Biden je v torek sprejel odstop njegove kandidatke za položaj direktorice urada za upravo in proračun Bele hiše Neere Tanden, ki se je v senatu soočala s trdno opozicijo republikancev in demokrata Joeja Manchina iz Zahodne Virginije. Senat pa je Bidnu vseeno potrdil glavno gospodarsko svetovalko Cecilio Rouse.

Državni proračun je v letu 2020 po predhodnih podatkih izkazal primanjkljaj v višini 3,49 milijarde evrov. Prihodki so se v primerjavi z letom prej znižali za 10,4 odstotka na 9,08 milijarde evrov, odhodki pa so narasli za 26,8 odstotka na 12,57 milijarde evrov.

Namestnik poljskega premierja Jaroslaw Gowin je v četrtek povedal, da je pri sprejemanju svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo covida-19 možen kompromis. Po njegovem mnenju bi lahko zadoščala že zavezujoča izjava, s katero bi pojasnili sporen mehanizem o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

Premier Janez Janša je včeraj na Twitterju zapisal, da je opravil dolge pogovore z nemško kanclerko Angelo Merkel in drugimi voditelji članic EU v iskanju kompromisnih rešitev za dokončno potrditev 1824 milijard evrov vrednega svežnja za okrevanje EU po koronski krizi. Več o vsebini pogovorov ni razkril.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je danes poudaril, da so reforme in vladavina prava temelj za izplačevanje evropskih sredstev. To je sporočil, potem ko sta Madžarska in Poljska v začetku tedna blokirali potrjevanje svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo covida-19 zaradi pogojevanja črpanja sredstev EU z vladavino prava.