Revija Reporter
Svet

Orban EU očita, da z mehanizmom o vladavini prava izvršuje Sorosev načrt

STA

11. nov. 2020 7:14 Osveženo: 7:17 / 11. 11. 2020

Deli na:

Madžarski premier Viktor Orban.

Reuters

Pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije so včeraj dosegli politični dogovor o svežnju za spoprijem EU s pandemijo covida-19, ki vključuje večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027 in sklad za okrevanje, so sporočili iz parlamenta in nemškega predsedstva Svetu EU. Sveženj je vreden 1824 milijard evrov.

"Pogajanja s parlamentom so zahtevala čas, a nam je končno uspelo - dosegli smo politični dogovor o zadnjih podrobnostih prihodnjega večletnega proračuna. To je dobro uravnotežen dogovor, ki naslavlja pomisleke Evropskega parlamenta in spoštuje smernice julijskega zasedanja Evropskega sveta," je povedal stalni predstavnik Nemčije pri EU Michael Clauss.

Kot so sporočili iz Sveta EU, dogovor vključuje usmerjeno okrepitev evropskih programov, kot so Obzorje Evropa, EU4Health in Erasmus+, za 15 milijard evrov ob spoštovanju sklepov julijskega zasedanja voditeljev držav članic.

To so potrdili tudi v Evropskem parlamentu, kjer so dodali, da bo dodatna milijarda evrov namenjena še boljši fleksibilnosti za naslovitev prihodnjih potreb in kriz.

Poleg tega je v dogovoru načrt za uveljavitev novih lastnih virov v prihodnjih sedmih letih. Ta načrt je vključen v t.i. medinstitucionalni sporazum, ki je pravno zavezujoč, so navedli v parlamentu.

Med novimi lastnimi viri je vir na podlagi nerecikliranih plastičnih odpadkov, ki naj bi ga uvedli že prihodnje leto. Drugi lastni vir, ki naj bi ga uvedli leta 2023, bi temeljil na shemi trgovanja z izpusti. Od leta 2024 načrt predvideva digitalno dajatev, od leta 2026 pa lastni vir na osnovi davka na finančne transakcije in finančni prispevek, povezan s korporativnim sektorjem.

Poleg tega so se dogovorili tudi za okrepljen nadzor nad porabo sredstev iz sklada za okrevanje, vrednega 750 milijard evrov. Svet, parlament in Evropska komisija bodo na rednih srečanjih ocenjevali implementacijo skladov.

Dogovor vključuje še večje ambicije na področju biotske raznolikosti ter okrepljen nadzor nad porabo sredstev za podnebje, enakost spolov in biotsko raznovrstnost.

Zdaj morajo dogovor dokončno potrditi še parlament in države članice. Sveženj za spoprijem s pandemijo covida-19 vključuje večletni finančni okvir v višini 1074,3 milijarde evrov in sklad za okrevanje v višini 750 milijard evrov. Oba dela svežnja sta močno povezana.

Pri potrjevanju bi lahko prišlo do težav, saj je Madžarska pretekli teden zagrozila z vetom. Premier Viktor Orban je predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu v pismu sporočil, da njegova država "ne more zagotoviti potrebnega soglasja". Moti jih predvsem pogojevanje črpanja sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

Danes pa je madžarska vlada, ne da bi za to predstavila dokaze, Bruselj obtožila, da izvršuje načrt ameriškega filantropa Georgea Sorosa. "Mehanizem o vladavini prava je predvsem nov instrument v rokah liberalne večine v Evropskem parlamentu, ki zagovarja migracije, za izsiljevanje in pritiskanje na drugače misleče države članice, da bi se strinjale," so zapisali po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Diplomat EU, ki je želel ostati neimenovan, je danes dejal, da "vedo za Orbanovo napoved in so v stiku, da bi videli, kaj je mogoče storiti". Dodal je, da ne pričakuje, da bi parlament popustil pri mehanizmu o vladavini prava.

Von der Leynova je pozdravila dogovor, pri čemer je poudarila, da je treba dogovor o skladu za okrevanje dokončati do konca leta.

Zadovoljstvo z doseženim dogovorom o večletnem finančnem okviru in svežnju za okrevanje po pandemiji covida-19 so izrazili tudi evropski poslanci iz Slovenije. Za STA so še posebej pozdravili dejstvo, da dogovor zagotavlja dodatna sredstva za ključne evropske programe.

Dogovor so pozdravile tudi največje politične skupine v Evropskem parlamentu. Označile so ga za velik uspeh za evropske državljane, ki se soočajo s hudo zdravstveno, gospodarsko in socialno krizo.