Revija Reporter
Svet

Janša trdi, da Madžarska in Poljska nista blokirali svežnja za okrevanje EU

STA

17. nov. 2020 12:21 Osveženo: 12:23 / 17. 11. 2020

Deli na:

Predsednik vlade Janez Janša.

Profimedia

Premier Janez Janša je danes v DZ zatrdil, da ni prišlo še do nobene blokade proračuna EU in svežnja za okrevanje po pandemiji covida-19. Zadeva po njegovih besedah ni takšna, kot jo prikazujejo mediji.

Madžarska in Poljska sta v ponedeljek na ravni veleposlanikov članic pri EU blokirali ključna dela svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo: sklep o lastnih virih in potrditev uredbe o večletnem proračunu. Razlog je njuno nasprotovanje uredbi o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava, ki so jo članice v ponedeljek potrdile s kvalificirano večino.

Janša je danes ob obravnavi predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti v DZ zatrdil, da ni prišlo še do nobene blokade, saj da o tem še ni odločal Evropski parlament, niti Svet EU niti noben nacionalni parlament, ki bi morda lahko blokiral dogovor. Po njegovih besedah so bile samo izkazane namere, kar pa spravlja postopek v časovno stisko.

Sam je prepričan, da je dogovor treba spoštovati v obliki, kot je bil izpogajan julija, sicer se lahko "Evropa v začetku naslednjega leta zbudi v situaciji, ki bo slaba, ki bo popolnoma nepotrebna in ki si jo je zakuhala sama".

Po Janševih besedah se je zapletlo pri pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava. "Mediji vam govorijo o tem, da nekatere države ne sprejemajo načela vladavine prva in da zaradi tega grozi blokada dogovora," je dejal.

Vendar je bilo o tem, da je vladavina prava temelj obstoja EU, na julijskem vrhu voditeljev članic EU doseženo popolno soglasje, je spomnil Janša. "Država, ki ne prisega na vladavino prava, ki nima svojega delovanja usklajenega z vladavino prava, po (lizbonski) pogodbi sploh ne more biti članica Evropske unije," je še dejal.

Voditelji članic EU so julija dosegli dogovor o svežnju za spoprijem Evrope s pandemijo novega koronavirusa, ki vključuje večletni proračun unije za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Nato so se začela pogajanja članic z Evropskim parlamentom o zakonodajnem okviru svežnja.

V ospredju so bila ves čas tri vprašanja: pogojevanje sredstev z vladavino prava, zahteva parlamenta po dodatnih sredstvih za nekatere ključne evropske programe in zakonodaja o lastnih virih, s katerimi se polni evropski proračun. Potem ko so pogajalci v minulih tednih dosegli načelni dogovor o prvih dveh vprašanjih, se pozornost zdaj usmerja v zakonodajo o lastnih virih, zapleta pa se torej tudi še pri preostalih delih svežnja, saj so vsi elementi zelo tesno prepleteni.