Nad vojaškim letalskim oporiščem Kleine-Brogel na severovzhodu Belgije, ki ga uporablja tudi zveza Nato, so v zadnjih dneh večkrat opazili drone, nazadnje v nedeljo zvečer. Oblasti so sprožile preiskavo. Po nizu podobnih incidentov v zadnjih mesecih je bilo prav tako zaradi drona v nedeljo krajši čas zaprto letališče v nemškem Bremnu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v današnjem nagovoru Parlamentarne skupščine zveze Nato, ki poteka v Ljubljani, pozval k nadaljnji dobavi sistemov protizračne obrambe in raket Ukrajini. V nagovoru prek videopovezave se je k Sloveniji in drugim državam zahvalil za dosedanjo pomoč.

Predsednik ZDA Donald Trump je med pogovorom s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom dejal, da bi morali Španijo izključiti iz Nata, ker ne plačuje dovolj za obrambo.

Predsednik ZDA Donald Trump je danes po srečanju z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku dejal, da bi morale članice zveze Nato sestreliti ruska letala, če bi ta vdrla v njihov zračni prostor. Nato je ravno danes ostro obsodil nedavni vdor ruskih bojnih letal v zračni prostor Estonije.

Letala članic zveze Nato so v nedeljo v mednarodnem zračnem prostoru nad Baltskim morjem prestregla rusko izvidniško letalo, ki je izklopilo transponderje in ignoriralo prošnje za stik. Posredovala so nemška in švedska letala.

Na začetku svojega gibanja za neodvisnost/samostojnost je bila Slovenija relativno tesno povezana z drugimi podobnimi gibanji v Srednji Evropi, posebej s Češko (kjer je bil Dienstbier bolj zadržan od Havla, Schwarzenberga in Vondre), Madžarsko (Jeszenszky), Poljsko (Skubiszewski) in Slovaško (po ločitvi od Češke Kukan). Zato je bila logična domneva o sodelovanju in morebitni pridružitvi Višegrajski skupini (V3, V4), ki je nastala leta 1991.

Veliki trije, Roosevelt, Stalin, Churchill, so si na Jalti na začetku leta 1945 (po)delili Evropo. Na Aljaski naj bi si jo (raz)delila samo dva. No, za Ukrajino gre, menjevanje njenih ozemelj – za začetek. Dovolj za še eno nočno moro, občutek tesnobe, da smo stisnjeni v kot, ki nas je prevzel že po smrti diplomacije (Slavoj Žižek) 28. februarja letos v Ovalni pisarni.

Najbolj zgovoren in vsem razumljiv komentar v zvezi s hrvaško vojaško parado ob tridesetletnici Nevihte je bila ugotovitev, da je ena redkih pozitivnih stvari Golobove vlade v zadnjem času to, da na tej procesiji Slovenija ni sodelovala. Če bi bila na oblasti desnica, bi bilo verjetno drugače. Sploh če upoštevamo presenetljiv glasbeni okus njenega vrhovnega voditelja Janeza Janše, ki je bil na začetku julija na Thompsonovem koncertu v Zagrebu.

Robert Golob in Janez Janša sta že v nizkem štartu pred naslednjimi volitvami. V polnem pogonu pa je že politični aktivist Aleš Primc: uvertura v predvolilno kampanje bo očitno referendum o evtanaziji. In kakšne so računice politikov, ki so v soboto prišli na spominsko slovesnost pri Ruski kapelici pod Vršičem. V novi epizodi Reporter podkasta odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla o zakulisju slovenske politike tokrat govori z Vladimirjem Voduškom iz spletnega portala strogo-zaupno.si.

Ekonomist Jože P. Damijan, znan po svoji rusofiliji, po hvaljenju Kitajske in navijanju za izstop iz zveze Nato, je predaval diplomatom zunanjega ministrstva – potem ko je ministrico Tanjo Fajon žalil s kokošjo.

Dva tedna so se igrali z varnostjo države, dva tedna so politično kalkulirali. Prav nič državotvorno, prav nič domoljubno. Politični škandal prve vrste je bil, da so poslanci opozicijskih strank SDS in NSI dali glasove za referendum o oboroževanju, ki ga je v proceduro vložila Levica. Ne iz principa, ne, ker bi se z njimi strinjali, z glasovi so želeli le ponagajati predsedniku vlade Robertu Golobu, zanetiti še večji špetir v koaliciji, da bi se vladajoče stranke na smrt skregale, da bi padla vlada in da bi na koncu že v jeseni šli na predčasne volitve.

Nekdaj je veljalo, da morajo biti diplomati previdni v javnem nastopanju, a družbena omrežja so očitno spremenila standarde. Dokaz so objave Petra Goloba, konzula Slovenije v Trstu, ki na facebooku tolče po vladi ter objavlja in deli stališča, ki so vse prej kot poravnana z uradno slovensko politiko. Zunanje ministrstvo njegovo početne sploh ne moti.

DZ je na drugi izredni seji danes izglasoval umik posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov. Za umik sklepa o razpisu referenduma je glasovalo 44 poslancev, proti jih je bilo 7.

Čeprav je referendum o izstopu Slovenije iz Nata malo verjeten, saj mu razen Levice in nekaj najbolj skrajnih članov socialnih demokratov nasprotuje praktično ves državni zbor, se pravi štiri petine poslancev, pa je za olajšanje poskrbelo šele merjenje javnega mnenja, ki je potrdilo, da tudi več kot dve tretjini državljanov podpirata članstvo v Natu. To je pravzaprav celo malenkost več, kot je znašala podpora pred dobrimi dvajsetimi leti, ko je potekala kampanja za vstop. Toda ali so ti podatki dejansko dovolj prepričljivi, da lahko mirno spimo?

Kdo se je najbolj zaplezal z referendumi o oboroževanju in Natu in kakšne posledice bo ta vihar pustil v slovenski notranji politiki. Bo volitve prihodnje leto v državni zbor odločil kapital ali volivci. In zakaj se generalni sekretarji političnih strank pogosto znajdejo v vrtincu raznih afer. Teme, ki jih v novi epizodi obdelujeta odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in odgovorni urednik portala Necenzurirano Primož Cirman.

Iskanje najboljšega možnega izplena za osebno politično kariero nima nobene zveze z demokracijo ali delom za blaginjo ljudi, je do vstopa Vladimirja Prebiliča v domačo politiko kritična politologinja dr. Danica Fink-Hafner.