S prvim slovenskim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom smo se pri njem doma ob Ljubljanici pogovarjali o njegovi najnovejši knjigi Voditelji Slovenije. Pučnik, Kučan, Drnovšek, Janša – pa tudi o aktualni politiki. Še živa Kučan in Janša sta se odzvala njegovemu vabilu, prišla na predstavitev knjige, a se nista rokovala.

Včerajšnji kongres SD je bil eden najbolj nepredvidljivih, saj vse do konca ni bilo jasno, ali bo gospodarskemu ministru Matjažu Hanu uspelo prevzeti stranko ali pa mu bodo to namero preprečili njegovi številni nasprotniki.

Medtem ko se po Sloveniji predstavljajo trije predsedniški kandidati SD Milan Brglez, Jani Prednik in Tadej Beočanin, naj bi se v ozadju po informacijah naših dobro obveščenih virov odvijalo prepričevanje Matjaža Hana, naj se vendarle poda v predsedniško tekmo.

Se bo SD obdržala ali bo klonila pod lastno ideologijo, staro več kot 40 let!? Odgovor bomo dobili sredi aprila, ko bodo izvolili novega predsednika. Bo to M. Brglez? Po izjavah sodeč, diši po kontinuiteti, kot da bi poslušali T. Fajon, M. Kučana ali M. Kordiša.

V svoji novi knjigi Voditelji Slovenije se Dimitrij Rupel naslanja na razkritja nekdanjega tesnega sodelavca pokojnega Janeza Drnovška, ki osvetlijo Drnovškov odnos z Janezom Janšo in Milanom Kučanom.

Štirje na moč različni voditelji iz časa osamosvojitve so uvrščeni v najožji izbor nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. S člani »kvarteta« je imel osebne izkušnje, zato zgodbe in komentarji v njegovi knjigi Voditelji Slovenije – Pučnik, Kučan, Drnovšek, Janša o njih temeljijo na skupnih doživetjih. Treba je bilo po njegovih besedah narediti nekaj reda v ikonografiji slovenske politike.

Poznavalci političnih razmer v Sloveniji in političnega zakulisja pravijo, da Kučanov scenarij menjave premierja ne obstaja in da bo predsednik vlade Robert Golob vztrajal do konca mandata, čeprav je lahko res nepredvidljiv.

Novi obrazi so se izkazali za zgrešen projekt, zato v političnem zakulisju razmišljajo, da bodo na prihodnjih volitvah stavili kar na izkušene politike leve politične opcije.

Nekdanji politik Dimitrij Rupel je v ljubljanski knjigarni Konzorcij predstavil knjigo Voditelji Slovenije. Avtor v njej popisuje prelomne dogodke v slovenski politiki med leti 1988 in 2009. Osredotoča se na delo Jožeta Pučnika, Janeza Drnovška, Milana Kučana in Janeza Janše, ki so po mnenju avtorja odločilno prispevali k slovenski osamosvojitvi. Janša in Kučan sta kot gosta dogodka sedela v prvi vrsti, med njiju pa je organizator preudarno posedel še predsednico uprave Mladinske knjige Simono Mele in članico uprave MK Karmen Pangos kot "tamponsko cono" med posameznikoma, ki najbolj zaznamujeta polarizacijo slovenske politike.

V ljubljanskih političnih kuloarjih je prejšnji teden že drugič v zadnjem mesecu završalo. Kljub umiritvi razmer znotraj koalicije in vsaj začasnemu prenehanju napetosti med svobodnjaki in socialnimi demokrati, ki jih je sprožila afera Litijska 51, se zdaj čuti negotovost glede prihodnosti predsednika vlade Roberta Goloba.

Pišem o izločanju akterjev tako z leve kot z desne strani slovenske politične arene. Na levi strani so tudi težave z identiteto in zmedenostjo volilnega telesa »levice«. Na desni pa gre za monopolne interese SDS in značilnosti njenega vodstva. Vse to priča o tem, da imamo na Slovenskem le omejeno demokracijo, če je o njej sploh mogoče govoriti. Za to nosita odgovornost oba pola slovenske politike.

Nataša Pirc Musar je vse bolj osamljena v gonji proti Robertu Golobu. Prvi predsednik Milan Kučan je v Dražgošah dal vedeti, da nima druge alternative, predsednico je javno napadel največji Golobov podpornik, župan Zoran Janković, premier pa je medtem zakopal bojno sekiro z Gregorjem Golobičem.

V ljubljanskem baru Idealist v Cankarjevem domu je naš fotograf »ujel« nekdanja predsednika Milana Kučana in Danila Türka, ki sta staknila glavi ob limonadi in, predvidevamo, razpravljala o aktualni družbeno-politični situaciji v državi.

Milan Kučan, nekdanji predsednik države, o KPK in trdnosti vlade Roberta Goloba

Redko se zgodi, da najvplivnejši človek v državi ni predsednik vlade. Prvi človek izvršilne veje oblasti, ki ima v rokah največje vzvode moči me vsemi politiki. Robert Golobu se je to zgodilo, in to že v prvi polovici mandata. Padec podpore tako vladi kot premierju, ki jo zadnje mesece kažejo raziskave javnega mnenja, je bil prehud, da bi Goloba obdržali na prvem klinu Reporterjeve že tradicionalne lestvice 100 najbolj vplivnih Slovencev, kjer je kraljeval na začetku leta 2023.

Reporterjev fotograf je nekdanjega predsednika države Milana Kučana ujel med kofetkanjem v lokalu Idealist v Cankarjevem domu. Družbo sta mu delala dva člana njegove ekipe »old boys«: Marjan Šiftar, nekdanji šef Kučanovega kabineta, in njegov prijatelj iz otroštva Geza Vogrinčič.

Publicist in raziskovalec slovenskih arhivov Igor Omerza v knjigi Igor Bavčar – Deviacija osvetli prispevek Bavčarja k slovenski osamosvojitvi. V knjigi Omerza izpostavi tudi presenetljivo povezavo med Bavčarjem, Janezom Janšo in Milanom Kučanom.

Bojan Korsika se sprašuje ali predsednica države Nataša Pirc Musar želi biti Robert Golob

Javier Milei (53), politični novinec, je slavil na predsedniških volitvah v Argentini. Zmagal je, ker imajo Argentinci dovolj stare, anemične in skorumpirane peronistične elite, od katere si mlajše generacije niso mogle ničesar več obetati. Zmagovalno norenje novoizvoljenega predsednika so na Zahodu opazovali z mešanico zgražanja, posmehovanja in moraliziranja. Toda Argentincem je v resnici vseeno, kaj si mislimo o njihovi demokraciji.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je izognila odgovoru na vprašanje, kolikokrat se je njena svetovalka Tatjana Bobnar srečala s prvim predsednikom Milanom Kučanom, ki je podprl njeno kandidaturo.