Vem, kaj je alternativa (tej vladi) in da je ta veliko slabša od tega, kar imamo zdaj
Milan Kučan, nekdanji predsednik države, o KPK in trdnosti vlade Roberta Goloba
Milan Kučan, nekdanji predsednik države, o KPK in trdnosti vlade Roberta Goloba
Redko se zgodi, da najvplivnejši človek v državi ni predsednik vlade. Prvi človek izvršilne veje oblasti, ki ima v rokah največje vzvode moči me vsemi politiki. Robert Golobu se je to zgodilo, in to že v prvi polovici mandata. Padec podpore tako vladi kot premierju, ki jo zadnje mesece kažejo raziskave javnega mnenja, je bil prehud, da bi Goloba obdržali na prvem klinu Reporterjeve že tradicionalne lestvice 100 najbolj vplivnih Slovencev, kjer je kraljeval na začetku leta 2023.
Reporterjev fotograf je nekdanjega predsednika države Milana Kučana ujel med kofetkanjem v lokalu Idealist v Cankarjevem domu. Družbo sta mu delala dva člana njegove ekipe »old boys«: Marjan Šiftar, nekdanji šef Kučanovega kabineta, in njegov prijatelj iz otroštva Geza Vogrinčič.
Publicist in raziskovalec slovenskih arhivov Igor Omerza v knjigi Igor Bavčar – Deviacija osvetli prispevek Bavčarja k slovenski osamosvojitvi. V knjigi Omerza izpostavi tudi presenetljivo povezavo med Bavčarjem, Janezom Janšo in Milanom Kučanom.
Bojan Korsika se sprašuje ali predsednica države Nataša Pirc Musar želi biti Robert Golob
Javier Milei (53), politični novinec, je slavil na predsedniških volitvah v Argentini. Zmagal je, ker imajo Argentinci dovolj stare, anemične in skorumpirane peronistične elite, od katere si mlajše generacije niso mogle ničesar več obetati. Zmagovalno norenje novoizvoljenega predsednika so na Zahodu opazovali z mešanico zgražanja, posmehovanja in moraliziranja. Toda Argentincem je v resnici vseeno, kaj si mislimo o njihovi demokraciji.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je izognila odgovoru na vprašanje, kolikokrat se je njena svetovalka Tatjana Bobnar srečala s prvim predsednikom Milanom Kučanom, ki je podprl njeno kandidaturo.
Znebili bi se Roberta Goloba in vladali naprej. Takšen načrt imajo. Na predčasne volitve, ki jih predlaga prvak opozicije Janez Janša, ne bi šli. Kdo bi se rad znebil Goloba, je bolj ali manj jasno. Gre za še vedno vplivni krog nekdanjega predsednika partije in države Milana Kučana, za nekatere močne predstavnike kapitala, za »spindoktorje«…
Predstavniki Katedrale Svobode Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Ernest Petrič in Tomaž Zalaznik so na današnji novinarski konferenci predstavili svoj predlog krizne in reformne vlade, ki bi imela devet članov. Kandidati za predsednika vlade pa so po njihovem izboru štirje: Janez Janša, Milan Kučan, Anže Logar in Borut Pahor.
Nekdanji predsednik Milan Kučan je obnovil svoj klan in s pomočjo Nataše Pirc Musar, Urške Klakočar Zupančič, Tatjane Bobnar ter Mojce Šetinc Pašek maje vlado Roberta Goloba. Burne razmere v državni politiki sta v novi epizodi Reporter podkasta komentirala odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in novinar Reporterja Igor Kršinar.
Nekdanji predsednik države Milan Kučan je v bistroju Bazilika v Cankarjevem domu v Ljubljani danes dopoldne pil kavo z nekdanjo veleposlanico v Avstriji, v Bolgariji in na Madžarskem Ksenijo Škrilec.
Predsednik vlade Robert Golob je močno oslabljen. V interesu omrežij moči in t. i. stricev iz ozadja je zaradi vse več afer tudi oslabljena vlada. Tudi koalicijskima strankama, SD in Levici, kar ustreza – ne glede na izraženo zaskrbljenost – položaj, ko sta tarča predsednik vlade Robert Golob in največja vladna stranka.
»Tudi o svojem odstopu sem že dostikrat bral v medijih, ampak tega filma Janez Janša ne bo videl,« je predsednik vlade Robert Golob izjavil po seji sveta Gibanja Svoboda prejšnji teden. S tem je zavrnil (dez)informacije v nekaterih medijih, da naj bi pozval k odstopu predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, ki je po seji sveta stranke stala ob njem, res pa je (zaradi preobremenjenosti z državniško funkcijo) odstopila s položaja podpredsednice stranke.
Vojna je strašna stvar, najhujša, kar jih lahko povzroči človek, je na žalni slovesnosti na Svetem Urhu, ki jo je v sodelovanju z ljubljansko občino pripravila Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije dejal prvi predsednik republike Milan Kučan. "Stati na pravi strani zgodovine, pomeni stati na strani miru," je dodal.
Ker nimajo še alternative, bo Golob na funkciji predsednika vlade gotovo še nekaj časa. Z »gverilskimi akcijami«, kot je bila Bobnarjeva, pa ga bodo poskušali še bolj politično oslabiti.
Včeraj iz Gibanja Svobode izključena poslanka Mojca Šetinc Pašek ni kdorkoli, zaradi česar utegne imeti premier Robert Golob še velike probleme. Šetinc Paškova je pomemben člen omrežja Milana Kučana. Poročena je z nekdanjim politikom, novinarjem, urednikom..., zadnja desetletja pa lobistom Miletom Šetincem. Šetinc Paškova, ki je bila pred vstopom v politiko vrsto let novinarka RTV Slovenija, se je priženila v dinastijo Šetinc, ki je bila v bivšem režimu pomemben del partijske elite. Precejšen del družbenega vpliva pa so Šetinci obdržali tudi med tranzicijo. Ker je minilo že kar nekaj let in je javnost pozabila, kdo so (bili) Šetinci, poobjavljamo dosje "Dinastija klana", ki je bil leta 1998 objavljen v reviji Mag.
Šetinc Paškova, ki je na svojo stran dobila tudi predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, sicer podpredsednico Gibanja Svoboda, bi lahko prva zapustila Goloba in ustanovila samostojno poslansko skupino, ki jo sicer morajo sestavljati najmanj trije poslanci, kar pa med 41-člansko posadko največje vladne stranke v državnem zboru gotovo ne more biti kar velik problem.
Slovenija je majhna, in »vsi vse vemo«, vsi vse slišimo, opravljamo, namigujemo/jo. Notranji nemir v Svobodi daje pogum marsikomu, ki sebe v politiki vidi višje, kot je, tudi v stranki sami.
V ozadju izbire novega prvega moža policije Senada Jušića se nadaljuje spopad med nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in predsednikom vlade Robertom Golobom.
Nekdanji predsednik Milan Kučan je na včerajšnji slovesnosti ob državnem prazniku dnevu vrnitve Primorske k matični domovini v Opatjem selu obžaloval, da se Italija še ni opravičila za zločine, požgane vasi, Gramozno jamo v Ljubljani in taborišče na Rabu. Hkrati je pozval k prizadevanjem za mir v Ukrajini.