Okroglo mizo z naslovom Komu bi zares koristila velika koalicija? so po Koprivčevih besedah organizirali zato, ker so želeli "odgovoriti na provokacije desnih populistov", ki ves čas operirajo s t. i. velikimi koalicijami. "Socialni demokrati vidimo popolnoma drugačno prihodnost Slovenije kot neki desni populisti, tako da jaz osebno menim, da velika koalicija z desničarskimi populističnimi strankami absolutno ni primerna za razvoj oz. lepo prihodnost Slovenije," je dejal.
Dogodek je s kamero spremljal Vladimir Vodušek s portala Strogo zaupno:
Tako je zavrnil tudi sodelovanje z s stranko Demokrati Anžeta Logarja, ki v času svoje "kvazi kampanje" ni povedal nič konkretnega, svoje politično delovanje pa je po njegovem mnenju pokazal skozi več desetletij sodelovanja z Janezom Janšo. "Delovanje Janše in njegovega političnega ustroja nikakor ni doprineslo koristi Slovenije," je pristavil.
Velika koalicija bi tako po Koprivčevi oceni koristila špekulantom in kapitalu. Ker se je politika poskušala približevati centru oz. neoliberalizmu, pa so se začele zbujati nove politične ideje, iz katerih rastejo populizmi.
Tudi Kučan meni, da v tem trenutku pogojev za sodelovanje ni. Sam bi raje razmišljal o tem, ali je v Sloveniji v aktualnih razmerah potrebno sodelovanje med glavnimi političnimi dejavniki. "Na načelni ravni bi rekel da, je pa vprašanje, ali je možno ob tako različnih pogledih na realnost, v kateri živimo, in na prihodnost, kakršna se obeta," je dejal.
"Ne bi želel, da se kakorkoli razume, da je stric iz ozadja prišel dajat navodila, ker raje kakor o koalicijah govorim jaz o sodelovanju v politiki in kakšni so pogoji za to sodelovanje … Sam sem že vrsto let izven aktualne politike in spremljam to dogajanje, bolj od zunaj. Ne bi bilo prav in ne bi bilo pošteno, če bi rekel , da ga ne, saj navsezadnje sem največji del svojega življenja v politiki in dostikrat o teh vprašanjih, ki naj bi bila danes predmet pogovora razmišljam kako bi nanje odgovarjala tista tovarišija sijajnih ljudi, ki so na prehodu iz 80-tih v 90-leta morali iskati odgovore: Jugoslavija, kakšna Jugoslavija, če sploh Jugoslavija, kaj je alternativa Slovenija, kakšna Slovenija in kako do nje priti? Tista sijajna ekipa ljudi, ki je zmogla, da je zapustila 14 kongres takratne Zveze komunistov Jugoslavije in s tem pravzaprav pokazala, da je življenjska doba Jugoslavije kot državne tvorbe na področju na področju Balkana prišla do konca," je povedal Kučan.
V Sloveniji se veliko govori o sodelovanju in enotnosti, ne govori pa se o tem, pri katerih projektih in razvojnih ciljih naj sodelujemo. Kot pomembne je izpostavil zeleni prehod, nujnost zagotavljanja samooskrbe z energijo, hrano in vodo. Od govora o povezovanju političnih polov ne vidi veliko koristi.
Kot glavni problem je izpostavil, da demokratična država brez zaupanja v avtoriteto institucij ne more delovati. "Tisti, ki želijo kaos in v neurejenih razmerah uveljavljati svoje politične, osebne, ekonomske in finančne interese, imajo v prvi vrsti interes pokopati avtoriteto institucij, zlasti pravosodja," je dejal in dodal, da je to skrajno zavržno. Zaslužilo pa bi si tudi "veliko večji kritičen odziv" v družbi, meni. To, kar se danes dogaja s pravosodjem, se po Kučanovih besedah dogaja "zmeraj, ko je ogrožena nedotakljivost enega od slovenskih politikov".
Prav tako se spodkopava zaupanje v institucije vlade, parlamenta in tudi predsednice republike, meni. To, da ob njenem nagovoru v DZ ni bilo ne opozicije, ne vlade, "se mi zdi ponižujoč odnos do te institucije, ker je predsednica republike vendarle neposredno izvoljena".
Meni, da bi tudi vlada morala graditi predvsem na zaupanju ljudi. "Reforme, ki ne povedo, kaj so, kaj je njihov cilj in vsebina, so odveč," je prepričan. Najprej je treba postaviti cilj in nato izbrati sredstva, meni. "Jaz pač ne bi govoril o reformah, rad pa bi govoril o spremembah in to učinkovitih spremembah," je sklenil.
Okrogle mize sta se udeležila tudi namestnik vodje poslanske skupine Svoboda Lenart Žavbi in predsednik podmladka Svobode Matej Grah.
Sicer pa se je okrogle mize udeležilo več vidnih predstavnikov stranke SD, med njimi Tanja Fajon, Andreja Katič, Aleksander Jevšek in Milan Brglez. Predsednik SD Matjaž Han se medtem dogodka ni udeležil.