Milan Kučan in Primož Lavre
Na ljubljanski magistrat je prišla tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, v zdaj zanjo že neizogibnih rdečih čevljih. V nagovoru je med drugim izpostavila, da jo veseli, ker se je razstave udeležil tudi njen najljubši predsednik.
Mislila je seveda Milana Kučana, nekdanjega predsednika države.
Urška Klakočar Zupančič
Razstava je vsebinsko povezana z razstavo Nič drugačne mame iz leta 2016, v sklopu katere je Lavre fotografiral mame otrok s posebnimi potrebami. Tudi z novo razstavo želi Lavre javnosti še naprej predstavljati raznolike zgodbe invalidov. Ti podirajo tabuje in uspešno izkoriščajo svoje prednosti, so zapisali na NSIOS.
Miha Lobnik, Urška Klakočar Zupančič, Mojca Vaupotič, Dejan Crnjek in Primož Lavre
Med razstavljavci so amputiranci, ljudje s cerebralno paralizo, invalidi na vozičku, slepi in gluhi, prav vsi pa so uspešni pri svojem delu, športu in hobijih. Fotografiranje je potekalo v okoljih, ki so invalidom blizu, kjer delujejo ali bivajo, piše na spletni strani sveta.
Primož Lavre
Lavre, ki ima tudi sam izkušnjo z invalidnostjo v družini, sporoča, da z razstavo želi invalide približati vsem nam. »Njihovih zgodb namreč ne poznamo; kljub svoji invalidnosti živijo normalna življenja. Tomi, ki je amputiranec brez noge, je na primer operativni gasilec. Gre za plemenite ljudi, ki niso nič drugačni od nas,« pravi Lavre.
Fotografiranje je potekalo v okoljih, ki so invalidom domača, v katerih delajo, ustvarjajo in bivajo. »Pred fotografiranjem sem se dobil prav z vsakim od njih, da sem podrobno spoznal njihovo življenjsko zgodbo.
Fotografiranje je potekalo na različnih lokacijah; med drugim v naravi, na odru SNG Opera in balet Ljubljana, v fitnesu in v glasbenem studiu,« še dodaja avtor razstave.
Liza, Lucija in Primož Lavre
Razstavo je odprl podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek: »Hvala, da ste si za to prekrasno razstavo izbrali naš atrij. Z razstavo je namreč kar zažarel, postal svetel, poln ljubezni, sočutja in združevanja.« Odprtja se je udeležila tudi predsednica Državnega zbora, mag. Urška Klakočar Zupančič: »Razstava na več načinov ilustrira bogastvo človeškega življenja. Današnji svet poganja individualnost, ki lahko hitro preide v sebičnost in nerazumevanje za potrebe drugačnih. A današnja razstava v nas pomaga graditi zavest, da lahko s sebičnostjo in izključevanjem drugačnih ostanemo bistveno revnejši.«
Razstava Primoža Lavreta
Odprtje razstave je z nagovorom pospremil tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik: »Teh 25 fotografij ne glejmo samo z očmi, temveč s srcem, samo tako jih lahko vidimo.« Spomnil je tudi na konvencijo o pravicah invalidov, ki smo se ji kot država zavezali pred petnajstimi leti.
Razstava bo potovala po različnih krajih po Sloveniji in predvidoma tudi onkraj njenih meja. V atriju ljubljanske Mestne hiše bo na ogled do torka, 11. februarja 2025.
Nagovor predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič na otvoritvi potujoče fotografske razstave "Nič drugačno življenje"
Spoštovani avtor fotografij, gospod Primož Lavre,
spoštovani gospod Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana,
spoštovani gospod Midhet Huskič, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije,
spoštovani gospod Samo Lobnik, zagovornik načela enakosti,
spoštovani gosti!
Serija portretov z naslovom “Nič drugačno življenje” našega mojstra forografije, na več načinov simbolično ilustrira bogastvo človeškega življenja, ki smo ga kot skupnost deležni z vključevanjem vseh ljudi z različnimi oblikami oviranosti. Individualnost, ki jo spodbuja današnji svet, lahko hitro preide v sebičnost in nerazumevanje za potrebe drugačnih. A današnja razstava v nas pomaga graditi zavest, da lahko s sebičnostjo in izključevanjem drugačnih, postanemo bistveno revnejša družba.
Urška Klakočar Zupančič
“V izzivih se skrivajo priložnosti”, je zapisano pod portretom Nataše - ene od petindvajsetih čudovitih oseb, ki jih je portretiral mojster Lavre. Priložnosti se z vključevanjem vseh drugačnih ponujajo tudi naši skupnosti. Zelo sem zadovoljna, da je pred kratkim Vlada, na pobudo Zveze gluhih in naglušnih, 1. marec razglasila za Dan inkluzije v Sloveniji. Pobudniki pa so mi sporočili, da s to pobudo nadaljujejo tudi na ravni Evropske unije. Vsi, ki aktivno delujemo zato, da bi v naši in globalni skupnosti bistveno večjo težo dobile vrednote kot so sočutje, sprejemanje različnosti in sporazumevanje, moramo biti vztrajni. Naša pot, glede na vsa današnja globalna dogajanja, ne bo preprosta, a tako kot je zapisano pod Edovo fotografijo: “Najtežje poti vodijo do najlepših razgledov”. Zato bodimo na poti v bogatejšo skupnost tudi odločni.
Dovolite mi, da se za konec iskreno zahvalim avtorju za kreativno iskrico in pogum ter vsem, ki ste omogočili, da bo razstava “Nič drugačno življenje” dosegla čim več ljudi.
Hvala za povabilo in čast, da vas nagovorim.
