Z Markom Voljčem smo se pogovarjali o razmerah v svetu, ekonomiji, krhanju demokracije in liberalnega kapitalizma, pa tudi o njegovi nesojeni politični karieri.

Brez guvernerja Banke Slovenije smo že več kot osem mesecev, brez varuha človekovih pravic skoraj sedem, zapletom glede izbora in izvolitve novih dveh funkcionarjev pa še vedno ni videti konca. Predsednica države Nataša Pirc Musar od poslanske skupine Gibanja Svoboda pričakuje, da ji bo v sedmih dneh predlagala dva možna kandidata za guvernerja, medtem ko v največji koalicijski stranki pričakujejo vnovičen razpis, kakršnega je predsednica napovedala v primeru iskanja kandidatov za varuha človekovih pravic.

V 95. letu starosti je umrl nekdanji predsednik slovenskega izvršnega sveta Andrej Marinc. Sodil je v vrh slovenske politične garniture iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja, med 1972 in 1978 je po odstopu Staneta Kavčiča vodil vlado tedanje socialistične republike. Leta 1990 se je upokojil in umaknil iz politike.

Na začetku svojega gibanja za neodvisnost/samostojnost je bila Slovenija relativno tesno povezana z drugimi podobnimi gibanji v Srednji Evropi, posebej s Češko (kjer je bil Dienstbier bolj zadržan od Havla, Schwarzenberga in Vondre), Madžarsko (Jeszenszky), Poljsko (Skubiszewski) in Slovaško (po ločitvi od Češke Kukan). Zato je bila logična domneva o sodelovanju in morebitni pridružitvi Višegrajski skupini (V3, V4), ki je nastala leta 1991.

Doživeli smo dogodek leta! Kaj vojne in mrtvi! Ruski predsednik Vladimir Putin se je vrnil oziroma dvignil na svetovno politično sceno in vse kaže, da bo iz vojne nekaj le iztržil. Srečanje z Donaldom Trumpom je zanj izjemno pomembno, predvsem domači javnosti, svojim volivcem, je lahko pokazal, kako pomemben je, da brez njega na svetu nič ne gre. To je vsekakor pokazal tudi svetovni javnosti in njenim veljakom. Počuti se, kot da se mu vsi klanjajo. Avgust 2025 bo tako gotovo zapisan v zgodovino, ne glede na to, kaj se bo zgodilo.

Sprejem Putina na rdeči preprogi – smo zato kaj bližje miru v Ukrajini? Kako daleč pa je konec vojne v Gazi in koliko bodo k temu pripomogle sankcije slovenskih oblastnikov proti Izraelu. Pred vrati pa je poroka leta Roberta Goloba in Tine Gaber. Kakšna je tu predvolilna računica. O tem in drugih temah v novi epizodi Reporterjevega podkasta spregovorita Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in novinar Dejan Steinbuch.

Natanko pred 20. leti se je v kabinetu tedanjega predsednika vlade Janeza Janše pisala zgodovina tranzicijske Slovenije. Teden dni nazaj so se na pogrebu Zdenka Roterja spet zbrali najtesnejši zaupniki Milana Kučana. Po Janši in Jankoviću zdaj še Golob na prangerju KPK: kakšne bodo politične posledice. To so teme, ki jih v novi epizodi Reporter podkast teme obdelata Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in preiskovalni novinar ter odgovorni urednik portala Necenzurirano Primož Cirman.

Za operacijo »čiste roke« moraš imeti najprej sam čiste roke. Ne pa kot poslanec ščititi interese Andreja Marčiča na Onkološkem inštitutu ali pa kot minister za zunanje zadeve nabavljati kemične svinčnike pri bratu predsednika SDS Rajku Janši.

Lep, sončen, ne prevroč poletni dan je bil, ko so k zadnjemu počitku položili tovariša Zdenka Roterja. V Rosalnicah, lučaj od Kolpe, so pri Treh farah, pokopali nekdanjega kapetana Ozne, ki, če sodimo po pesmi, ki so mu jo zavrteli na pogrebu, ničesar ni obžaloval.

Golob brani oblast, Janša jo spet naskakuje. Nova izzivalca na obeh straneh političnega pola – Logar na desni in Prebilič na levi – bosta nastopila le v stranskih vlogah.

Slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem so se od politikov udeležili nekdanji predsednik države Milan Kučan, nekdanji minister in prvak Desusa Karl Erjavec, poslanca Svobode Lena Grgurevič in Miroslav Gregorič, prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, nekdanji poslanec SDS in po novem predsednik stranke Suvereni Dejan Kaloh, predsednik stranke Gibanje Zedinjena Slovenija in šef Štajerske varde Andrej Šiško. Nekdanji veleposlanik Dušan Snoj je bil slavnostni govornik.

Že poldrugo leto se Slovenija intenzivno ukvarja z reševanjem svetovnih problemov, posebej z vojno na Bližnjem vzhodu. Aktivnost naše države smo sprva pripisovali nestalnemu članstvu v Varnostnem svetu, kjer je slovenska diplomacija deželam globalnega juga med lobiranjem v zameno za podporo obljubljala, da bo njihov glas in da lahko računajo nanjo. Toda neobičajna angažiranost, s katero slovenska vlada pristopa k iskanju rešitve za vojno v Gazi, ima še eno ozadje, ki ni nujno humanitarno. Nekateri celo opozarjajo, da je slovensko obtoževanje Izraela za genocid nad Palestinci v jeziku nezavednega pravzaprav soočanje z občutkom krivde zaradi lastne travme, imenovane povojni poboji. Slovenska levica in celo nekateri liberalci so namreč glede tega še vedno v fazi zanikanja, zato se zdi njihov angažma v primeru Gaze ali celo Srebrenice dvoličen in spominja na svetopisemsko misel: »Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?«

Na državni proslavi je padlo v oči nenavadno pomanjkanje interakcije bivših predsednikov Danila Türka in Milana Kučana.

Milan Kučan, nekdanji predsednik države, o tem, kaj za politično jesen napoveduje palček in murgelski stric iz ozadja

Izjemen nos je imel Reporterjev urednik Silvester Šurla, ki jo je v teh dneh podurhal na počitnice na sever Evrope, od koder sodelavcem malce škodoželjno pošilja fotografije ljudi v puloverjih in bundah ter vremenske napovedi, ki kažejo temperaturo 13 stopinj Celzija.

Na proslavi ob dnevu državnosti sta se skupaj znašla večna nasprotnika v slovenski politiki, prvi predsednik države Milan Kučan in predsednik SDS Janez Janša. Prvi pred volitvami stavi na premierja Roberta Goloba, drugi se kot izzivalec predstavlja kot politik, ki ne izključuje. Kot alternativa obema se je prišel ponudit evropski poslanec Vladimir Prebilič, čeprav nima podpore pomembnih mož levega političnega pola. Razkrivamo, kaj se je dogajalo v ozadju proslave, kdo se je s kom družil in kdo koga ni niti pozdravil.

»Nekaj prihodnjih deset let Slovenija ne bo imela več koalicije s tremi strankami, ampak štirimi, petimi, morda celo več,« je pred dnevom državnosti v intervjuju za Radio Slovenija napovedala predsednica države Nataša Pirc Musar. Na isti dan je v lokalu Tisti plac v Ljubljani svoj vstop v državno politiko napovedal evropski poslanec Vladimir Prebilič, ki namerava svojo stranko ustanoviti 18. oktobra, ko bo predstavil tudi svojo (novo) ekipo in program.

Na Kongresnem trgu v Ljubljani poteka državna proslava ob dnevu državnosti. Slavnostna govornica je predsednica države Nataša Pirca Musar, prireditve pa se je udeležil ves državni vrh in kopica drugih znanih imen iz politike, gospodarstva in drugih sfer družbe.

Prvi predsednik republike Milan Kučan leto dni pred parlamentarnimi volitvami opozarja, da je drobljenje levega političnega prostora zgolj z novimi obrazi in brez novih vsebin napaka. Prav tako meni, da samo na antijanšizmu ne bo mogoče dobiti volitev, je povedal v danes objavljenem pogovoru za časnik Delo.

Dva dni pred dnevom državnosti evropski poslanec Vladimir Prebilič razkriva odločitev o svoji politični prihodnosti. Pričakovati je, da bo ustanovil svojo stranko in z njo nastopil na državnozborskih volitvah. Razkrivamo, kdo so njegovi podporniki in kdo je zadržan glede njegovega političnega projekta ter kakšne so sploh njegove možnosti za uspeh.