Mineva 32 let od razglasitve samostojne in neodvisne države Slovenije. Danes osamosvojitelji merijo moči, kdo je imel pri tem najbolj pomembno vlogo, prvak SDS Janez Janša prvemu predsedniku Milanu Kučanu pogosto očita veleizdajo. Toda leta 2006, v času njegove prve vlade, teh očitkov še ni bilo. Takrat so ob 15. obletnici osamosvojitve vsi trije ključni osamosvojitelji, Milan Kučan, Janez Janša in Lojze Peterle, za Mag dali zelo med seboj spravljiv intervju.

Med Kučanovo tajnico Špelo Furlan in publicistko Alenko Puhar se je razplamtel hud spor. Kar so za Furlanovo laži, klevete, čiste izmišljotine, nepoznavanje dejstev, so za Puharjevo neizprosna dejstva.

Najbrž ima J. Janša prav, ko pravi, da M. Kučan, prvi predsednik Slovenije, s predlogom o postavitvi spomenika osamosvojitvi skuša popraviti dokaj negativističen odnos Levice do osamosvojitve. Bi Kučan lahko znova odigral pomembno vlogo, kot jo je, ko je bil še na vrhu zveze komunistov?

V Sloveniji se preveč ukvarjamo s preteklostjo in premalo s prihodnostjo. Preveč s tem, kaj je bilo kot s tem, kaj je in kaj bo. Vsakoletno pogrevanje zgodovinskih travm v politične namene vedno znova pripelje v slepo ulico. Naslednje leto pa spet ponovimo vajo.

Ko je Milan Kučan partijo prepustil naslednikom, je bila pred Janezom Janšo še tridesetletna graditev svoje Organizacije. Kučan in Janša sta si antagonista. Kako njuno soodvisnost vidi filozof Slavoj Žižek?

Slavoj Žižek, filozof, o koreninah spora med Milanom Kučanom in Robertom Golobom

Marko Crnkovič, kolumnist, o Kučanovem predlogu o postavitvi spomenika osamosvojitvi na Trgu republike

»Spomenika osamosvojitvi in spomenik revolucije drug nasproti drugemu ne moreta sobivati,« je prepričan direktor Študijskega centra za narodno spravo (SCNR) zgodovinar dr. Tomaž Ivešić. Zamisel o postavitvi spomenika osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani v govoru na slovesnosti ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike predstavil nekdanji predsednik republike Milan Kučan.

Na Ljubljanskem gradu sta se takole kameram nastavila nekdanji predsednik države Milan Kučan in aktualni premier Robert Golob.

Prvi predsednik Milan Kučan se je na proslavi ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike zavzel za spomenik slovenski osamosvojitvi pred državnim zborom.

Leto dni po prepričljivi zmagi Gibanja Svoboda smo na začetku. Za Robertom Golobom je leto izgubljenih priložnosti. Od obljub in napovedanih reform je nastala velika zmeda. Za naprej naj bi bilo drugače. Napovedujejo spremembo v komuniciranju. Menda ne bodo več obljubljali, od zdaj naprej jim bodo ljudje hvaležni za rezultate. Čakamo. Do naslednjih volitev so še tri leta. Jih bo Golob dočakal na mestu predsednika vlade? Če ne bo rezultatov, tudi zamenjava premierja ni izključena.

Mirovna pogajanja ne bodo mogla izničiti teritorialne integritete in suverenosti Ukrajine, je včeraj o možnostih za mir v Ukrajini dejal nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Ob tem je poudaril, da so "morda v odnosih pred vojno skriti odgovori, pomembni za končanje te nepotrebne vojne".

Direktor TV Slovenija in nekdanji prvi piarovec Janševe vlade Uroš Urbanija je na twitterju zapisal, da ga je bivši predsednik države Milan Kučan ob naključnem srečanju vprašal: »A vi ste še na prostosti

Voditelj se ne ponudi sam, voditelj je poklican. To modrost sem izrekel na približno uro in pol dolgem zasebnem pogovoru na začetku decembra 2021 v Novi Gorici. S sogovornikom sva se vikala, pogovor med nama je lepo stekel, čeprav je bilo v zraku čutiti nekakšno pričakovanje, ki je doseglo vrh z vprašanjem, ali sem prišel zato, da bi se »jim pridružil«.

Dejan Steinbuch, publicist, o gnilobi slovenske levice, ki jo je razgalila ruska agresija na Ukrajino

Radi jadikujemo zaradi bratskega razcepa, pišemo o usodni razcepljenosti nacionalne skupnosti, govorimo o disfunkcionalni politični polarizaciji. Od napada Rusije na Ukrajino smo priča partizanskemu razkolu. Se še spoštuje tradicija upora? Ali tisti, ki tako radi – tudi več kot pol stoletja – prisegajo na partizanstvo, še simpatizirajo z uporniki?

Slovenski premier Robert Golob je včeraj na Brdu gostil predsednika španske vlade Pedra Sancheza. V izjavi po pogovorih sta oba poudarila pomen strateške avtonomnosti Evrope, konkurenčnosti gospodarstva in reforme evropskega energetskega trga. Govorila sta tudi o migracijah ter izpostavila prijateljstvo ter usklajenost stališč med državama.

V zakulisju leve politične scene od dobljenih referendumov naprej proti vladi Roberta Goloba divja totalna vojna. Nezadovoljstvo nekaterih vplivnih politikov in interesnih skupin levo od sredine je že mesece pred tem brbotalo pod pokrovom, a so taktično počakali, da so šle vse volitve in referendumi mimo, nato pa z vso silovitostjo udarilo na plano.

Poleg opozicije ima premier Robert Golob svoje nasprotnike tudi v svojem političnem bloku, ki so podprli njegov prihod na oblast, da bi se znebili prejšnjega premierja Janeza Janšo, zdaj pa ga od njega pričakujejo, da bo plesal po njihovih taktih.

V tiskani izdaji razkrivamo, kdo vse se je poleg Milana Kučana in "običajnih" osumljencev še udeležil pogreba razvpitega nekdanjega šefa tajne policije in vplivnega strica iz ozadja Janeza Zemljariča.