Marko Crnkovič, kolumnist, o Kučanovem predlogu o postavitvi spomenika osamosvojitvi na Trgu republike

»Spomenika osamosvojitvi in spomenik revolucije drug nasproti drugemu ne moreta sobivati,« je prepričan direktor Študijskega centra za narodno spravo (SCNR) zgodovinar dr. Tomaž Ivešić. Zamisel o postavitvi spomenika osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani v govoru na slovesnosti ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike predstavil nekdanji predsednik republike Milan Kučan.

Na Ljubljanskem gradu sta se takole kameram nastavila nekdanji predsednik države Milan Kučan in aktualni premier Robert Golob.

Prvi predsednik Milan Kučan se je na proslavi ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike zavzel za spomenik slovenski osamosvojitvi pred državnim zborom.

Leto dni po prepričljivi zmagi Gibanja Svoboda smo na začetku. Za Robertom Golobom je leto izgubljenih priložnosti. Od obljub in napovedanih reform je nastala velika zmeda. Za naprej naj bi bilo drugače. Napovedujejo spremembo v komuniciranju. Menda ne bodo več obljubljali, od zdaj naprej jim bodo ljudje hvaležni za rezultate. Čakamo. Do naslednjih volitev so še tri leta. Jih bo Golob dočakal na mestu predsednika vlade? Če ne bo rezultatov, tudi zamenjava premierja ni izključena.

Mirovna pogajanja ne bodo mogla izničiti teritorialne integritete in suverenosti Ukrajine, je včeraj o možnostih za mir v Ukrajini dejal nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Ob tem je poudaril, da so "morda v odnosih pred vojno skriti odgovori, pomembni za končanje te nepotrebne vojne".

Direktor TV Slovenija in nekdanji prvi piarovec Janševe vlade Uroš Urbanija je na twitterju zapisal, da ga je bivši predsednik države Milan Kučan ob naključnem srečanju vprašal: »A vi ste še na prostosti

Voditelj se ne ponudi sam, voditelj je poklican. To modrost sem izrekel na približno uro in pol dolgem zasebnem pogovoru na začetku decembra 2021 v Novi Gorici. S sogovornikom sva se vikala, pogovor med nama je lepo stekel, čeprav je bilo v zraku čutiti nekakšno pričakovanje, ki je doseglo vrh z vprašanjem, ali sem prišel zato, da bi se »jim pridružil«.

Dejan Steinbuch, publicist, o gnilobi slovenske levice, ki jo je razgalila ruska agresija na Ukrajino

Radi jadikujemo zaradi bratskega razcepa, pišemo o usodni razcepljenosti nacionalne skupnosti, govorimo o disfunkcionalni politični polarizaciji. Od napada Rusije na Ukrajino smo priča partizanskemu razkolu. Se še spoštuje tradicija upora? Ali tisti, ki tako radi – tudi več kot pol stoletja – prisegajo na partizanstvo, še simpatizirajo z uporniki?

Slovenski premier Robert Golob je včeraj na Brdu gostil predsednika španske vlade Pedra Sancheza. V izjavi po pogovorih sta oba poudarila pomen strateške avtonomnosti Evrope, konkurenčnosti gospodarstva in reforme evropskega energetskega trga. Govorila sta tudi o migracijah ter izpostavila prijateljstvo ter usklajenost stališč med državama.

V zakulisju leve politične scene od dobljenih referendumov naprej proti vladi Roberta Goloba divja totalna vojna. Nezadovoljstvo nekaterih vplivnih politikov in interesnih skupin levo od sredine je že mesece pred tem brbotalo pod pokrovom, a so taktično počakali, da so šle vse volitve in referendumi mimo, nato pa z vso silovitostjo udarilo na plano.

Poleg opozicije ima premier Robert Golob svoje nasprotnike tudi v svojem političnem bloku, ki so podprli njegov prihod na oblast, da bi se znebili prejšnjega premierja Janeza Janšo, zdaj pa ga od njega pričakujejo, da bo plesal po njihovih taktih.

V tiskani izdaji razkrivamo, kdo vse se je poleg Milana Kučana in "običajnih" osumljencev še udeležil pogreba razvpitega nekdanjega šefa tajne policije in vplivnega strica iz ozadja Janeza Zemljariča.

V Ljubljani so danes z vojaškimi častmi pokopali politika, pravnika in gospodarstvenika Janeza Zemljariča. Zemljarič je bil v začetku 80. let predsednik slovenske vlade, zatem pa pet let podpredsednik jugoslovanske zvezne vlade. Bolj kontroverzno je bil tudi notranji minister in direktor Službe državne varnosti, po ljudsko imenovane Udbe. Umrl je 30. decembra na svoj 94. rojstni dan.

Vlada se je na današnji seji odločila, da bo preminuli Janez Zemljarič pokopan z vojaškimi častmi. Uradni predlog je dal Marjan Šiftar, nekdanji šef kabineta prvega predsednika republike Milana Kučana, ki je bil pred tem republiški sekretar za informiranje od leta 1982 do 1990.

Vsakič, ko se zamenja oblast, se na Reporterjevi lestvici vplivnih Slovencev zamenja dobra tretjina imen, tokrat jih je kar 37. Kaj to v resnici pove? Da ima politika še vedno zelo zelo velik vpliv v družbi.

Najvplivnejši Slovenec leta 2023 je premier Robert Golob, saj ima njegova stranka 41 poslancev, skupaj s SD in Levico pa 53, poleg tega zelo suvereno vodi vlado brez prišepetovalcev iz levega političnega omrežja.

Marsikomu, ki pride na oblast, se hitro zvrti. Robert Golob ni nobena izjema. V politiki sicer ni novinec, a mesto predsednika vlade je neprimerljivo z mestom državnega sekretarja. S funkcijo, ki jo je opravljal dobro leto pred več kot dvema desetletjema v vladi Janeza Drnovška. Tudi direktorski položaj v državnem gospodarstvu, na Genu-I, je nekaj povsem drugega od vodenja izvršilne veje oblasti.

Predsednik Borut Pahor je tik pred odhodom s svoje funkcije uresničil željo Janeza Janše, Igorja Bavčarja, Dimitrija Rupla, Lojzeta Peterleta, Jelka Kacina in Janeza Bučarja, sina pokojnega Franceta Bučarja, da jim vrne odlikovanja zlati častni znak svobode, ki so ga leta 1993 protestno vrnili takratnemu predsedniku Milanu Kučanu v znameniti vrečki Bate.