Dejan Steinbuch, publicist, o gnilobi slovenske levice, ki jo je razgalila ruska agresija na Ukrajino

Radi jadikujemo zaradi bratskega razcepa, pišemo o usodni razcepljenosti nacionalne skupnosti, govorimo o disfunkcionalni politični polarizaciji. Od napada Rusije na Ukrajino smo priča partizanskemu razkolu. Se še spoštuje tradicija upora? Ali tisti, ki tako radi – tudi več kot pol stoletja – prisegajo na partizanstvo, še simpatizirajo z uporniki?

Slovenski premier Robert Golob je včeraj na Brdu gostil predsednika španske vlade Pedra Sancheza. V izjavi po pogovorih sta oba poudarila pomen strateške avtonomnosti Evrope, konkurenčnosti gospodarstva in reforme evropskega energetskega trga. Govorila sta tudi o migracijah ter izpostavila prijateljstvo ter usklajenost stališč med državama.

V zakulisju leve politične scene od dobljenih referendumov naprej proti vladi Roberta Goloba divja totalna vojna. Nezadovoljstvo nekaterih vplivnih politikov in interesnih skupin levo od sredine je že mesece pred tem brbotalo pod pokrovom, a so taktično počakali, da so šle vse volitve in referendumi mimo, nato pa z vso silovitostjo udarilo na plano.

Poleg opozicije ima premier Robert Golob svoje nasprotnike tudi v svojem političnem bloku, ki so podprli njegov prihod na oblast, da bi se znebili prejšnjega premierja Janeza Janšo, zdaj pa ga od njega pričakujejo, da bo plesal po njihovih taktih.

V tiskani izdaji razkrivamo, kdo vse se je poleg Milana Kučana in "običajnih" osumljencev še udeležil pogreba razvpitega nekdanjega šefa tajne policije in vplivnega strica iz ozadja Janeza Zemljariča.

V Ljubljani so danes z vojaškimi častmi pokopali politika, pravnika in gospodarstvenika Janeza Zemljariča. Zemljarič je bil v začetku 80. let predsednik slovenske vlade, zatem pa pet let podpredsednik jugoslovanske zvezne vlade. Bolj kontroverzno je bil tudi notranji minister in direktor Službe državne varnosti, po ljudsko imenovane Udbe. Umrl je 30. decembra na svoj 94. rojstni dan.

Vlada se je na današnji seji odločila, da bo preminuli Janez Zemljarič pokopan z vojaškimi častmi. Uradni predlog je dal Marjan Šiftar, nekdanji šef kabineta prvega predsednika republike Milana Kučana, ki je bil pred tem republiški sekretar za informiranje od leta 1982 do 1990.

Vsakič, ko se zamenja oblast, se na Reporterjevi lestvici vplivnih Slovencev zamenja dobra tretjina imen, tokrat jih je kar 37. Kaj to v resnici pove? Da ima politika še vedno zelo zelo velik vpliv v družbi.

Najvplivnejši Slovenec leta 2023 je premier Robert Golob, saj ima njegova stranka 41 poslancev, skupaj s SD in Levico pa 53, poleg tega zelo suvereno vodi vlado brez prišepetovalcev iz levega političnega omrežja.

Marsikomu, ki pride na oblast, se hitro zvrti. Robert Golob ni nobena izjema. V politiki sicer ni novinec, a mesto predsednika vlade je neprimerljivo z mestom državnega sekretarja. S funkcijo, ki jo je opravljal dobro leto pred več kot dvema desetletjema v vladi Janeza Drnovška. Tudi direktorski položaj v državnem gospodarstvu, na Genu-I, je nekaj povsem drugega od vodenja izvršilne veje oblasti.

Predsednik Borut Pahor je tik pred odhodom s svoje funkcije uresničil željo Janeza Janše, Igorja Bavčarja, Dimitrija Rupla, Lojzeta Peterleta, Jelka Kacina in Janeza Bučarja, sina pokojnega Franceta Bučarja, da jim vrne odlikovanja zlati častni znak svobode, ki so ga leta 1993 protestno vrnili takratnemu predsedniku Milanu Kučanu v znameniti vrečki Bate.

Razkrivamo, kako se je pred odstopom notranje ministrice Tatjane Bobnar tresla vladajoča koalicija, premierju Robertu Golobu pa zamajal stolček.

Prvi predsednik države Milan Kučan je v odzivu na predsednikovo vračilo odlikovanj zlati častni znak svobode predstavnikom slovenske osamosvojitve izrazil presenečenje. Kot meni, današnje dejanje ne more izbrisati dejstva, da so bila odlikovanja vrnjena državi, in argumentacije za vrnitev, ki je govorila o poskusu politične destabilizacije.

Nika Kovač je direktorica Inštituta 8.marec, ki je v izjemno kratkem času postal v Sloveniji zelo vplivna nevladna organizacija. Nika je mlado, drzno in glasno dekle, ki ima veliko povedati in zna stvari tudi argumentirati. Upa si. Ni je strah. Marsikomu gre na živce, toda ravno ona in njej podobne pogumne mladenke ustvarjajo boljši svet in lepšo prihodnost.

Bivši predsednik republike Milan Kučan je ob izvolitvi nove predsednice republike Nataše Pirc Musar ocenil, da bo instituciji predsednika republike znala vrniti ugled in avtoriteto. Rezultat je bil po njegovih besedah pričakovan, volivce pa da je uspela prepričati s svojo iskrenostjo, vero v pravno državo ter s spoštovanjem človeka in dostojanstva.

Po tridesetih letih smo dobili prvega nekdanjega predsednika, ki si želi odmrzniti strankino knjižico. Res je, ni jih bilo veliko, pa vseeno, ta »podnebna sprememba« Boruta Pahorja je na mestu. Stranke so vse bolj na slabem glasu, vsi bi bili neodvisni, že skoraj pregnane so iz lokalne politike. In zdaj se javi nekdo – in to ni kdorkoli – ki pravi, pravzaprav skoraj moleduje: rad bi nazaj rdečo knjižico!

Odločitev Bruslja, da bo poskrbel, da cene energije ne bodo previsoke, je zapletena in tudi negotova, toda premier Golob je kar zadovoljen, četudi s svojim stališčem skupaj s 14 drugimi ni povsem uspel. Sodeč po poročanju tujih medijev, povsod niso tako zadovoljni. Dinamični cenovni koridor, solidarnost, skupne nabave …

Pred dvajsetimi leti, konec leta 2002, je Milan Kučan po dveh mandatih na dve leti podlage, ko je bil najprej predsednik predsedstva, odšel iz predsedniške palače na Erjavčevi. Star je bil 62 let, njegov največji politični rival Janez Janša pa jih je dopolnil 44. Dvajset let potem, leta 2022, Janša in Kučan še vedno politično hranita drug drugega in razdvajata narod.

Milan Kučan, nekdanji predsednik države, o predsedniškem kandidatu Anžetu Logarju