Razkrivamo, kako se je pred odstopom notranje ministrice Tatjane Bobnar tresla vladajoča koalicija, premierju Robertu Golobu pa zamajal stolček.

Prvi predsednik države Milan Kučan je v odzivu na predsednikovo vračilo odlikovanj zlati častni znak svobode predstavnikom slovenske osamosvojitve izrazil presenečenje. Kot meni, današnje dejanje ne more izbrisati dejstva, da so bila odlikovanja vrnjena državi, in argumentacije za vrnitev, ki je govorila o poskusu politične destabilizacije.

Nika Kovač je direktorica Inštituta 8.marec, ki je v izjemno kratkem času postal v Sloveniji zelo vplivna nevladna organizacija. Nika je mlado, drzno in glasno dekle, ki ima veliko povedati in zna stvari tudi argumentirati. Upa si. Ni je strah. Marsikomu gre na živce, toda ravno ona in njej podobne pogumne mladenke ustvarjajo boljši svet in lepšo prihodnost.

Bivši predsednik republike Milan Kučan je ob izvolitvi nove predsednice republike Nataše Pirc Musar ocenil, da bo instituciji predsednika republike znala vrniti ugled in avtoriteto. Rezultat je bil po njegovih besedah pričakovan, volivce pa da je uspela prepričati s svojo iskrenostjo, vero v pravno državo ter s spoštovanjem človeka in dostojanstva.

Po tridesetih letih smo dobili prvega nekdanjega predsednika, ki si želi odmrzniti strankino knjižico. Res je, ni jih bilo veliko, pa vseeno, ta »podnebna sprememba« Boruta Pahorja je na mestu. Stranke so vse bolj na slabem glasu, vsi bi bili neodvisni, že skoraj pregnane so iz lokalne politike. In zdaj se javi nekdo – in to ni kdorkoli – ki pravi, pravzaprav skoraj moleduje: rad bi nazaj rdečo knjižico!

Odločitev Bruslja, da bo poskrbel, da cene energije ne bodo previsoke, je zapletena in tudi negotova, toda premier Golob je kar zadovoljen, četudi s svojim stališčem skupaj s 14 drugimi ni povsem uspel. Sodeč po poročanju tujih medijev, povsod niso tako zadovoljni. Dinamični cenovni koridor, solidarnost, skupne nabave …

Pred dvajsetimi leti, konec leta 2002, je Milan Kučan po dveh mandatih na dve leti podlage, ko je bil najprej predsednik predsedstva, odšel iz predsedniške palače na Erjavčevi. Star je bil 62 let, njegov največji politični rival Janez Janša pa jih je dopolnil 44. Dvajset let potem, leta 2022, Janša in Kučan še vedno politično hranita drug drugega in razdvajata narod.

Milan Kučan, nekdanji predsednik države, o predsedniškem kandidatu Anžetu Logarju

V drugem krogu volitev predsednika ali predsednice republike se bosta iz oči v oči gledala Janšev neodvisni kandidat Anže Logar in Kučanova izbranka prav tako neodvisna kandidatka Nataša Pirc Musar.

Nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki je pred predsedniškimi volitvami javno podprl odvetnico Natašo Pirc Musar, je po njeni uvrstitvi v drugi krog ocenil, da so volivci prepoznali doslednost njenih stališč in jih je prepričala, da za svojimi stališči in vrednotami tudi stoji in jih bo kot predsednica znala uresničevati.

Prvak SDS Janez Janša že dolgo časa ni bil tako dobre volje kot včeraj. Njegov »neodvisni« kandidat Anže Logar je slavil zmago v prvem krogu, v drugem pa se bo pomeril z odvetnico bogate elite Natašo Pirc Musar, katere kandidaturo je močno podprl bivši predsednik Milan Kučan. Po razglasitvi začasnih rezultatov sta skupaj dvignila roke v zrak in s tem sporočila, da sta premagala izbranca premierja Roberta Goloba in zunanje ministrice Tanje Fajon, evropskega poslanca Milana Brgleza.

Vprašanje do zadnjega dne ostaja isto. Kdo bo v finalu tekmovanja za predsednika ali predsednico države? Odvetnica Nataša Pirc Musar ali evropski poslanec Milan Brglez? Mnenjska poizvedovanja nas ne puščajo v popolni negotovosti. Brglez nima statusa odrešenika pred avtoritarcem, kot ga je imel Robert Golob, ko je sklatil Janeza Janšo.

V nedeljo nas čakajo že sedme predsedniške volitve v samostojni Sloveniji, na katerih bomo izvolili že petega predsednika oziroma morda prvo predsednico v zgodovini. Ker se večina volivcev odloča v zadnjih dneh, bodo ključni njihovi nastopi v zadnjem tednu. Sodeč po javnomnenjskih anketah bomo imeli troboj med »neodvisnim« kandidatom SDS Anžetom Logarjem, odvetnico bogate elite Natašo Pirc Musar in skupnim kandidatom Gibanja Svoboda in SD, evropskim poslancem Milanom Brglezom.

»Čas je za žensko. Prepričan sem, da bo Nataša dobra predsednica,« je sporočil prvi predsednik države Milan Kučan v videu, ki ga je objavila Nataša Pirc Musar.

Primarij Marko Demšar je postal znan v širši javnosti, ko je leta 1990 na prvih svobodnih volitvah na listi ZSMS – Liberalna stranka kandidiral za predsednika predsedstva Slovenije. Dobil je dobrih deset odstotkov glasov, pred njim je bil Ivan Kramberger. Zmagovalec je postal Milan Kučan, potem ko se je v drugem krogu soočil z Jožetom Pučnikom. Demšar se je nato spet povsem posvetil zdravniškemu poklicu, z njim smo govorili o njegovi življenjski poti.

Geopolitika, hibridna vojna, klasična vojna, jedrska vojna ... Še kaj? Ruski predsednik Vladimir Putin pravi, da nič ni močnejšega od volje na območjih, ki jih je seveda pred tem zasedel z močjo vojske. Uveljavlja voljo do moči, razglaša džihad proti Zahodu. Le moči jedrskega orožja včeraj ob podpisu dokumentov o »anschlussu« štirih ukrajinskih regij k Rusiji ni še enkrat omenil.

Predsednica bo ali pa ne bo. Dober mesec pred prvim krogom predsedniških volitev je tekma še povsem odprta. Nič ni odločeno vnaprej. Po nepričakovanem umiku Marte Kos v igro prihaja nov resen igralec – nekdanji predsednik državnega zbora, zadnja leta evropski poslanec SD Milan Brglez.

Prvi predsednik Milan Kučan je Natašo Pirc Musar podprl v času, ko drugi kandidati še niso bili znani, danes bi podprl tudi Iva Vajgla in Milana Brgleza.

Na predsedniških volitvah se bosta vnovič pomerila večna nasprotnika Milan Kučan in Janez Janša. Prvi nastopa z Natašo Pirc Musar, drugi pa z »neodvisnim« kandidatom Anžetom Logarjem.

Milan Kučan je Jadranki Rebernik trikrat poslal popravek lažne trditve o njegovem srečevanju z Robertom Golobom, pa je urednica vsakokrat našla nek razlog za zavrnitev objave, piše Špela Furlan, dolgoletna svetovalka nekdanjega predsednika države Milana Kučana. V protestnem pismu, ki ga je podpisala kot »gledalka informativnega programa TVS,« je izrazila pretresenost nad dogajanjem v informativnem programi Televizije Slovenija in aktualno vodstvo nacionalne RTV hiše obtožila diskvalifikacij, prikrivanja, sprevračanja in nasploh rušenja nacionalne ustanove. Zapis Furlanove objavljamo v celoti.