Na včerajšnji predstavitvi predsedniške kandidature Marte Kos je v oči padla reakcija Kosove na besede Roberta Goloba o Milanu Kučanu. Njen začuden pogled, kaže, da tako ostrega Golobovega odziva ni pričakovala.

Prvi predsednik republike Milan Kučan in predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle si ob 31. obletnici osamosvojitve Slovenije, želita večje enotnosti slovenskega naroda. Strinjata se, da je bila prav ta ključna, da smo dobili svojo državo. Prav tako menita, da bi za dosego skupnih ciljev morala prevladati ideja skupnega dobrega.

Pred tridesetimi leti je Milan Kučan gladko pometel s konkurenco. Na prvih volitvah za predsednika republike v samostojni Sloveniji, 5. decembra 1992, je prepričljivo zmagal že v prvem krogu. Ob visoki 85-odstotni volilni udeležbi je prejel skoraj 64 odstotkov glasov.

Kardinal Franc Rode je izdal knjigo svojih spominov Vse je dar, v kateri je popisal svoje življenje. Med drugim Rode v knjigi opiše svoje odnose z najvplivnejšimi slovenskimi politiki, denimo nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom.

Komu je bil napoti Ivan Kramberger, se že v naslovu svoje knjige sprašuje novinar Reporterja Igor Kršinar. Knjiga je izšla in bila predstavljena ob 30. obletnici umora dobrega človeka iz Negove. Objavljamo odlomek iz knjige.

Na novinarja Reporterja Igorja Kršinarja se je ob predstavitvi njegove knjige Komu je bil napoti Ivan Kramberger vsul plaz žaljivk in diskreditacij – ker je na predstavitev knjige prišel Milan Kučan, nekdanji predsednik države in Krambergerjev tekmec na predsedniških volitvah 1990.

Na sedežu Slovenske matice v Ljubljani je bila včeraj predstavitev knjige Komu je bil napoti Ivan Kramberger, v kateri avtor Igor Kršinar obdela življenje in smrt dobrega človeka iz Negove.

Komu je bil napoti Ivan Kramberger, se v novo izdani knjigi sprašuje novinar Igor Kršinar. To ni knjiga o nedokazanih teorijah zarot, temveč knjiga, ki prikazuje Krambergerjev politični program in kaže, kdo so bili njegovi volivci, je dejal. O svojih spominih na Krambergerja sta na predstavitvi spregovorila tudi Lojze Peterle in Milan Kučan.

Danes mineva 34 let od tistega usodnega 31. maja 1988, ko je civilna tajna politična policija slovenskega komunističnega vrha (ponarodelo Udba) aretirala Janeza Janšo.

Po tednu ali dveh predaha, da je prišel k sebi zaradi poraza na aprilskih volitvah, je Janez Janša že začel kampanjo za naslednje parlamentarne volitve. Nekateri njegovi najbolj goreči privrženci si jih želijo čim prej, zato po družbenih omrežjih sejejo dvom o regularnosti volitev. Pisarijo, da naj bi bile poneverjene, ukradene, da se je spet zgodila volilna prevara in da bi jih zato morali ponoviti. A ponovljene volitve, kot kažejo majske raziskave javnega mnenja, bi prinesle še večjo zmago Gibanja Svoboda in še večji poraz SDS.

»On (Robert Golob, op. a.) je izbira nezadovoljnih z dvoletno strahovlado Janeza Janše,« pravi v sobotni prilogi zagrebškega Jutarnjega lista Magazin, nekdanji predsednik države Milan Kučan. »Državljani so spoznali v kaj vodi strahovlada in glasovali za človeka, za katerega so ocenili, da ima največ možnosti premagati Janšo in njegovo stranko.« Kučan je posebej izpostavil pomen civilne družbe in poraz vlade referendumu o vodi. »Ta trend se je nadaljeval, izid je golobova zmaga na volitvah.«

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je z dobljenimi rekordnimi 41 mandati deklasiral največjega konkurenta zdajšnjega predsednika vlade in predsednika SDS Janeza Janšo, pa tudi svoje »naravne zaveznice« v Koaliciji ustavnega loka. Volilna udeležba je bila visoka – blizu 70 odstotkov.

O Tanji Fajon je bilo že toliko napisanega in povedanega, da bi težko prišla na dan s kakšnim novim podatkom o njej. Ali recimo tračem. Teh zadnjih enostavno ni, kar štejem za svojevrsten fenomen v našem političnem prostoru. Po trinajstih letih nabiranja izkušenj v Evropskem parlamentu je pred dvema letoma umirjena in samozavestna nekdanja novinarka RTV prevzela vodstvo Socialnih demokratov. Tokratne volitve so njena prva preizkušnja kot kapitanke rdeče ladje, ki vodi svojo stranko proti zmagi. Bodo tudi njene zadnje?

Milan Kučan, nekdanji predsednik države in partije, je na pogovornem večeru v Ruski dači odgovoril na vprašanje, koga bo letos volil

Volitve 24. aprila naj bi bile usodne. Izjav, da bo poraženi izid spokojno prespal, ne bo slišati. Številni bodo prisiljeni zapustiti državo. Opozicija napoveduje sistiranje zakonodaje, ki jo je sprejela vladna večina in kadrovsko čistko še pred sestavo svoje vlade. Pred nami je revolucija vsemogočnega in vsevednega gibanja 8. marec. Novinarji informativnega programa RTVS na čelu s Staričevo bodo v deliriju zmage.

Igra klonov je nova uspešnica, ki je obsedla slovensko občinstvo … sanjajo v Kleti na Trstenjakovi™, od koder skušajo s sponzoriranimi objavami na družbenih omrežjih volivce prepričati, naj ne zaupajo levim politikom, še zlasti aktualnemu favoritu levice Robertu Golobu.

Protestniki so se včeraj na Trgu republike zbrali že na jubilejnem 100. petkovem protestu in ponovno opozorili na po njihovem nedemokratično, protiustavno in koruptivno delovanje trenutne vlade. Da Slovenija potrebuje spremembe, pa je opozoril tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan.

Predsednik vlade Janez Janša se je 1. marca na twitterju obregnil ob t. i. opozicijski shod za mir v podporo Ukrajini. Shoda se je udeležil tudi Milan Kučan, za katerega je Janša med drugim zapisal, da je nedavno odlikovan s strani Putina, vojnega zločinca. Milan Kučan je na UKOM že naslovil zahtevo po objavi popravka na twitter računu predsednika vlade, saj s strani Putina ni bil nikoli odlikovan.

Za zdaj kaže, da je glavni program letošnjih volitev PROTI, utemeljen na »sovraštvu« Milana Kučana in Janeza Janše, kar povzroča močan razkol v slovenski politiki. In če smo že iskali razloge za njun odnos, velja temu še kaj dodati, predvsem zato, da bi se kdo od politikov zamislil in se raje ukvarjal z državno problematiko kot pa z medsebojnimi odnosi.

Lojze Peterle se je v zadnjih letih precej omehčal; po osamosvojitvi leta 1991 je bil predsednik vlade in takrat je marsikdo v njem videl transmisijo slovenske politične emigracije, ki naj bi, poleg Cerkve, začela pridobivati preveliko vlogo v slovenski družbi; bil je tudi pobudnik in zagovornik lustracije. Igor Bavčar in Janez Janša, ministra v njegovi vladi, sta se poleg drugih kar precej trudila, da bi ga spravila z mesta predsednika vlade.