Naš fotograf je po naključju naletel na Kučana, globoko zatopljenega v pogovor s Škrilčevo. O čem sta govorila, ne vemo, je bila pa predvsem sogovornica zelo angažirana in energično je krilila z rokami.
Ksenija Škrilec je sicer diplomatka zunanjega ministrstva, ki ima za seboj že nekaj ambasadorskih mandatov. Nazadnje je kot veleposlanica Slovenijo predstavljala na Dunaju, domov in v službo v Mladiki pa se je vrnila leta 2021. Na MZZ je nazadnje delovala kot vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za zadeve Evropske unije, s položaja pa je februarja letos odstopila, po poročanju Dela zaradi »nekompatibilnosti« z zunanjo ministrico Tanjo Fajon.
Škrilčeva je po rodu iz Prekmurja (prihaja iz Trimlinov pri Lendavi), kar je morda eden od razlogov, da se s Kučanom poznata – drugi je seveda njegova želja biti dobro povezan in obveščen, tudi o zunanjepolitičnih temah.
Nedavno je dala intervju za Delo, v katerem se je med drugim razgovorila o nerodnem aranžmaju dveh veleposlanikov, ki jih bo imela Slovenija zaradi članstva v varnostnem svetu ZN v New Yorku, o potrebi po enotni zunanji politiki, o svojih veleposlaniških izkušnjah, o slovensko-madžarskih koreninah, o problemih manjšin in slovenski manjšinski politiki, tudi o zaradi Viktorja Orbana negativni percepciji Madžarske pri nekaterih Slovencih, pa o Orbanu nasploh.