Če bi Jugoslovani sprejeli predloge slovenskih komunistov, bi bili mi danes v najboljšem primeru nekje tam, kjer je Katalonija
Dr. Žiga Turk, profesor, nekdanji minister
Dr. Žiga Turk, profesor, nekdanji minister
Tri knjige je potreboval kapetan Ozne, profesor sociologije religije in svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter (1926), da se je izpovedoval – a se ni spovedal. S tretjo knjigo Usodne prevare poražencev in zmagovalcev, predstavil jo je prejšnjo sredo v Drama Kavarni, končuje svoja spominjanja – kot zatrjuje nepreklicno.
Češki premier Andrej Babiš je priznal, da ni vedel, da je bilo v času socializma oteženo potovanje iz Češkoslovaške na Zahod, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Iz Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB so danes sporočili, da ne morejo pojasnjevati zadev v zvezi s povojnimi poboji in prikritimi grobišči, saj nimajo teh podatkov. S tem so se odzvali na opozorilo članov pristojne vladne komisije, da od ZZB niso dobili nobenih podatkov o grobišču Jama pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu.
Hribarjevi so bili pred drugo svetovno vojno bogata in vplivna družina. Usodna zanje je bila druga svetovna vojna in leta po njej, ki so jim skoraj dobesedna spodrezala krila.
V članku razkrivamo finančne tokove, po katerih se je partijski denar prelival na račune švicarskih bank, in način, kako je partija upravljala udbovski denar.
V breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu začenjajo odstranjevanje minirane kamnine z ostankov več kot 1500 po drugi svetovni vojni umorjenih ljudi, je sporočil predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman.
Zaradi Titovih tesnih stikov s Slovenijo ni presenetljivo, da so se leta 1941, ko se je ugibalo, kdo je skrivnostni Tito, pojavile tudi zgodbe, da je Tito Slovenec, nekdanji častnik avstro-ogrske vojske, ki naj bi se leta 1917 zdravil v užiški bolnišnici zaradi tifusa.
V Trebčah ob Sotli stoji Kolarjeva domačija. V njej je živela pokojna Titova sestrična Ana Kostanjšek, ki jo je Tito pogosto obiskoval in se tam skrival pred policijo.
Znana je zgodba o tem, da je Josip Broz, ko je leta 1900 začel hoditi v osnovno šolo v Kumrovcu, znal samo slovensko in je zato moral ponavljati pravi razred.
Razkrivanje skrivnosti Titovega porekla: ko se je Josip Broz leta 1892 rodil, so vaščani njegovega rojstnega Kumrovca govorili slovenščino.
Jovanka Broz, ki je osebno spoznala številne Titove sorodnike v Posotelju, je vedno odločno zavračala trditve, da njen mož Josip Broz ni pravi Josip Broz.
Med teorijami o ruskem izvoru Tita je še najbolj upoštevanja vredna teorija nekega anonimnega ameriškega jezikoslovca, strokovnjaka za slovanske jezike. Na podlagi glasoslovnih in oblikoslovnih značilnosti Titovega govora je trdil, da jugoslovanski predsednik govori srbohrvaščino s tujim naglasom in da je mogoče njegov materni jezik ruski ali poljski.
Da je Josip Broz Tito Rus, so bili sprva prepričani tako Nemci kot zahodni zavezniki. Bile pa so tudi druge teorije. Tako je ameriški novinar Cyril Sulzberger še decembra 1944 v New York Times Magazinu pisal, da se govori, da se za imenom Tito skriva ženska.
Poleg različnih datumov rojstva ter številnih lažnih imen in lažnih identitet dvome o pravi identiteti Josipa Broza Tita sejejo tudi njegove dokaj plemiške oziroma meščanske navade, ki jih je prevzel, čeprav je bil rojen v preprosti kmečki družini iz revnega zakotja Ogrske oziroma Hrvaške.
Josip Broz je imel številna lažna imena, a nekatera so se prijela za stalno. Razkrivamo, kako in zakaj je postal Tito.
Drago Karl Ocvirk, religiolog
O Josipu Brozu-Titu, ki je leta 1945 v Jugoslaviji vzpostavil partijsko diktaturo, krvavo obračunal s poraženci in nato državi s trdo roko vladal do svoje smrti leta 1980, so se spletale različne zgodbe.
Vse so se komunistični ideologiji zaobljubile kot mlada dekleta. Vse so bile tudi žene najpomembnejših slovenskih partijcev, ki so v času druge svetovne vojne izvedli krvavo revolucijo in po vojni prevzeli popolno oblast.
Pred nekdanjim praznikom dan Osvobodilne fronte, zdajšnjim praznikom Dan upora proti okupatorju, smo v Gostišče hram Kisovec, kjer snemamo oddaje, povabili dr. Ivana Čuka in dr. Aleksa Lea Vesta, avtorja zanimive knjige Prevarani sokoli.