Iz Kamnika je Josip Broz s skupino kakšnih 30 delavcev, od katerih je bila večina Slovencev, odšel s trebuhom za kruhom v Čenkov na Češkem. Po delu na Češkem, v Nemčiji in na Dunaju in Dunajskem Novem mestu je nekaj časa – do odhoda v vojsko jeseni 1913, ko je dopolnil 21 let – živel v Ljubljani.
Med klatenjem po Evropi se je tudi naučil češčino in nemščino. V 30. letih, ko se je vzpenjal po partijski hierarhiji, se je pogosto spet znova veliko mudil v Sloveniji, mladi slovenski komunisti, kot sta bila Edvard Kardelj in Boris Kidrič, so bili njegovi tesni sodelavci in zavezniki v boju za vodstvo jugoslovanske komunistične partije v drugi polovici 30. let. Zelo pomemben za Titovo kariero je bil še en Slovenec, Belokranjec Josip Kopinič, ki je bil zelo vpliven v Kominterni.
V Trebčah, le streljaj od rojstne domačije svoje matere, je imel Tito od leta 1934 do druge svetovne vojne svoje skrivališče pri teti Ani Kolar (dekliški priimek Javeršek, najprej poročena Kostanjšek, nato Kolar) in sestrični Ani Kostanjšek.
Tja se je pogosto zatekel, da se je skril pred policijo, tam je imel tudi partijske sestanke. Ana Kolar, ki naj bi bila zelo podobna Titovi mami, je Titu jeseni 1920 tudi menda prva povedala, da je njegova mama leta 1918 umrla zaradi španske gripe. Titova mama je pokopana v kraju Kupinec pri Jastrebarskem, kamor se je leta 1912 preselila z možem.
Ana Kolar, ki je umrla avgusta 1951, in njena hčerka Ana Kostanjšek sta Tita po vojni obiskovali tudi v Beogradu. Prav stiki z Ano Kolar in Ano Kostanjšek so velik dokaz, da teorije o lažnem Josipu Brozu in zamenjavi identitete nimajo podlage v realnih dejstvih. Kot je že omenjeno, je priimek Kostanjšek Tito uporabljal tudi v ponarejenih dokumentih.
NADALJEVANJE JUTRI