DOSJE Vse Titove skrivnosti (9): Ko se je Josip Broz rodil, so vaščani Kumrovca govorili slovenščino

Kdo je bil Josip Broz - Tito in kakšen jezik je govoril oziroma zakaj ni govoril brezhibne srbohrvaščine, ampak nekakšno mešanico jezikov? Vrnimo se v preteklost. V 19. stoletju so se Slovenci in Hrvati prepirali, ali so tako imenovani kajkavci jezikovno del slovenskega jezikovnega prostora ali hrvaškega.

V času enega od teh sporov je bil v hrvaškem časopisu Vienac 3. novembra 1883 objavljen članek, v katerem je pisec zavračal tezo, da so kajkavci jezikovno Slovenci. Napisal pa je tudi: »Vzemite Kranjca ali Štajerca ter kajkavca iz osrednjega Zagorja (pri Sotli je na Hrvaškem res nekaj vasi, v katerih se v resnici govori samo slovenščina) ali iz Podravine ali iz Turovega Polja, pa poslušajte, ali je to en ali isti jezik!« (glej Marko Zajc, Kje se slovensko neha in hrvaško začne, str. 220).

Pisec članka je torej zavračal tezo, da v osrednjem Zagorju in drugih delih kajkavske Hrvaške govorijo slovensko, priznal pa, da v nekaterih obsoteljskih vaseh tudi na hrvaški strani govorijo slovensko. In ena od teh slovensko govorečih vasi je bil tudi Kumrovec.

Tudi slovenski jezikoslovec Matej Šekli je pred leti ugotovil s svojo jezikovno analizo, da se v ozkem pasu na hrvaški strani Sotle od Huma na Sotli do Rozge govori slovenščina oziroma je govor v teh krajih po izvoru del štajerskih narečij.

Dve leti pred objavo članka v Viencu, torej leta 1881, sta se poročila takrat 16-letna Marija Javeršek iz Podsrede (po domače so ji verjetno rekli Lapova Mica) in 20-letni Franc Broz (uradno Franjo Broz) iz bližnje slovensko govoreče vasi Kumrovec. Sklepanje zakonskih zvez med prebivalce z ene in druge strani Sotle je bilo običajno. To pove že podatek, da najdemo člane tamkajšnje rodbine Pečnik tako med predniki Marije Javeršek kot Franja Broza.

V Kumrovec se je omožila tudi Marijina mlajša sestra Jera. Obema se na revnejši hrvaški strani Sotle pozneje ni preveč dobro godilo, tako da sta na skrivaj hodili po pomoč k svoji materi, da ju ni opazil njun strogi in stiskaški, a tudi podjetni oče Martin. Tega je Tito prav nasprotno ohranil v spominu kot dobrodušnega dedka.

Rod Brozovih prvotno ne izvira iz Kumrovca. Priimek Broz je okrajšava imena Ambrozij in se je sprva uporabljal kot osebno ime v delih Hrvaške, kjer se govori čakavsko narečje (slovenska različica imena Broz je Ambrož). Zagorski Brozi po enem družinskem izročilu izvirajo iz Pazina v Istri, po drugem pa s hrvaško-bosanske meje (verjetno iz severne Like).

Brozi so se v drugi polovici 16. stoletja priselili v vas Volavje pri Jastrebarskem, kjer so bili nastanjeni kot svobodnjaki grofa Petra Erdödyja. Verjetno so se nato iz Jastrebarskega kot tlačani preselili na posestvo Erdödyja v zagorski Cesargrad. Najprej so prišli v Ravno Brezje, del rodbine pa se je verjetno še v 17. stoletju od tod preselil v bližnji Kumrovec. Tu so spet postali svobodnjaki.

NADALJEVANJE JUTRI