Kako narediti socialistično banko? Kako narediti banko brez obresti? Tudi s takimi vprašanji se je spopadal Niko Kavčič po tem, ko je posle z ilegalno trgovino in udbovskimi podjetji predal Ivanu Mačku – Matiji in leta 1955 postal direktor komunalne banke, potem gospodarske banke, bil v Jugobanki v Beogradu in na koncu ustanovil Ljubljansko banko (LB). Bančništva se je učil že pred drugo vojno in po njej, predvsem na Nizozemskem in v Ameriki, in hitro ugotovil, da z jugoslovanskim (bančnim) sistemom ne bo razvoja in predvsem – Slovenija se mora postaviti na lastne noge!

Ljudje! Kadri! Vse je odvisno od njih! To je dobro vedel tudi Niko Kavčič, vedel je tudi Ivan Maček - Matija, ki je za »tržaški sklop« skrbel vse od leta 1944, ko sta na čelo podjetij v Italiji in Avstriji, ki jih je po vojni prevzela ali ustanovila Udba, postavljala svoje ljudi, ki so bili tesno vezani na tajno službo. Če ni šlo vse po načrtih, jih najbrž ni bilo dovolj samo zamenjati …

26. maja 1942 sta Franc Stadler - Pepe in Kamil Kratochwill - Mile, pripadnika ene izmed morilskih skupin Varnostno-obveščevalne službe (VOS), v Ljubljani po jutranji maši umorila velepomembnega duhovnika, katoliškega duhovnega voditelja mladih Slovencev in zagovornika samostojne Slovenije prof. dr. Lamberta Ehrlicha ter študenta prava Viktorja Rojica. Slednji je izgubil življenje, ker se originalna tarča, Ehrlichov sodelavec dr. Ciril Žebot, tisto jutro ni udeležil maše. Igor Omerza je v knjigi Velikani slovenske osamosvojitve in Udba: Ciril Žebot – Peter opisal atentat na Erlicha, objavljamo odlomek iz knjige.

26. maja 1942 so se okupirani Ljubljani, natančneje na ploščadi pred njeno Ljudsko kuhinjo na Streliški ulici, zaslišali oglušujoči streli dveh vosovskih morilskih pištol. Komunistični atentatorji so umorili katoliškega duhovnika in duhovnega voditelja mladih Slovencev in zagovornika samostojne Slovenije prof. dr. Lamberta Ehrlicha ter njegovega mladega občudovalca in študenta prava Viktorja Rojica.

Xi Jinping, ki vlada Kitajski od leta 2012 naprej, je najbolj mogočen kitajski vladar po Mau Zedongu. V notranji politiki krepi avtoritarizem in nadzor nad državljani, na zunaj pa se kaže kot velik zagovornik svobodne trgovine. Iz Kitajske želi narediti najmočnejšo državo na svetu.

Ob 30. obletnici razglasitve samostojne in neodvisne Slovenije bo publicist Igor Omerza predstavil prvo v zbirki knjig Velikani slovenske osamosvojitve in Udba. Posvečena bo zamolčanemu slovenskemu političnemu emigrantu Cirilu Žebotu, ki se je za samostojno Slovenijo zavzemal že med drugo svetovno vojno, nato pa v izseljenstvu v ZDA.

Akademika Ivan Čuk in Aleks Leo Vest sta poslala odprto pismo veleposlanici Nemčije Natalii Kauther in jo opozorila na ponarejanje zgodovine, ko gre za sokolsko gibanje, komuniste in Josipa Vidmarja.

Moja stara mama je sodelovala pri ustanovitvi Komunistične partije Slovenije in je bila ena od zmagovalcev druge svetovne vojne, je minister za gospodarstvo in predsednik SMC Zdravko Počivalšek izjavil v oddaji Politično na TV Slovenija.

V zgodbi o razvpiti Moskovičevi vili, v kateri je danes sedež stranke SD, je največja enigma ženska, ki je bila lastnica vile skoraj desetletje in pol po drugi svetovni vojni.

Evropska judovska skupnost je stranko SD pozvala, naj popravi zgodovinsko krivico in vilo v Ljubljani, v kateri ima sedež, vrne judovski skupnosti. Pred vojno je bila vila last judovske družine Moskovič. Preiskali smo, katero vse premoženje so imeli Judje pri nas in ali bo Judovska skupnost Slovenije prejela nadomestilo za premoženje, ki ga je odvzela država.

Marca 1941 so v Kraljevini Jugoslaviji ob podpori Britancev izvedli državni udar, sledil je Hitlerjev napad, okupacija, revolucija pod krinko »osvobodilnega boja« in vladanje komunistov s sistematičnimi kršitvami človekovih pravic vse do leta 1990. Najbolj porazno je, da so v veliki meri komunistične metode boja za oblast in moč ponotranjili tudi na tisti strani slovenske politike, ki ima demokratični izvor v slovenski pomladi.

Dr. Janez Šumrada, nekdanji veleposlanik v Parizu, razčleni odnos med Josipom Brozom Titom in slavnim francoskim vojskovodjo in državnikom Charlesom de Gaullom.

Josip Broz Tito je bil leta 1956 v Parizu gost francoskega predsednika Renéja Cotyja, a do podobnega srečanja s Cotyjevim naslednikom Charlesom de Gaullom ni nikoli prišlo. Dr. Janez Šumrada, nekdanji veleposlanik v Parizu, pojasni, zakaj legendarni francoski voditelj ni maral jugoslovanskega diktatorja.

"Tudi Pirjevcu se kaže, da je bila sovražna okupacija božji dar, saj je razsula kraljevino Jugoslavijo in omogočila vzpon stalinizma," v odprtem pismu piše Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

"Življenje je veliko več kot pa črno-belo fantaziranje o tem, koga bi častil kot upornika in koga bi opljuval oz. ustrelil kot kolaboranta," zgodovinarju dr. Jožetu Pirjevcu sporoča dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je iz nekdanjega protitankovskega jarka pri Mostecu pri Brežicah izkopala posmrtne ostanke ljudi, ki jih je po drugi svetovni vojni brez sojenja pobila tedanja komunistična oblast.

»Odtujenost od partizanske resničnosti kaže, da Pirjevec živi na domišljijsko napihnjenem neznanem letečem predmetu,« je v javnem pismu do Jožeta Pirjevca kritičen Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč. Izpostavlja tudi Mussolinijevo frazo »s puško in knjigo«, ki je v naslovu knjige Boža Repeta S puško in knjigo. Je Pirjevec to podtaknil Repetu, sprašuje Dežman.

"Česar se Pierazzi ni naučil, tega Pirjevec ne zna," je predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman kritičen do zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca. Očita mu nepoznavanje vloge žensk v partizanskem gibanju in odnos komunistične nomenklature do njih.

Nekdanji vodja komunistične Jugoslavije Josip Broz-Tito se je v svojem življenju zapletel s številnimi ženskami, a najbolj se mu je verjetno vtisnila v srce Srbkinja Davorjanka Paunović.

Dr. Žiga Turk, profesor, nekdanji minister