V Jami pod Macesnovo gorico je Komunala Kočevje, ki pripravlja teren za arheologe, v globini okoli 20 metrov naletela na plast posmrtnih ostankov. Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je namreč v programu za tekoče leto predlagala izkop naminirane kamnine nad posmrtnimi ostanki umorjenih.

Komisija je omenjeno izbrala tudi zaradi opisov ljudi, ki naj bi bili v jamo vrženi, a so se iz nje rešili, pričevanj domačinov, sledov miniranja okrog vhoda v jamo in najdenih predmetov iz časa velikih povojnih pobojev. Imena nekaterih Slovencev, ki so sodelovali pri vojnem zločinu, so po navedbah komisije znana.

Kot so pred dnevi sporočili iz komisije, od ZZB za vrednote NOB doslej niso dobili dodatnih informacij o nekdanjih, morda pa tudi še nekaterih sedanjih članih, ki bi jim lahko več povedali o zločinu in njegovih žrtvah na tej lokaciji, kar bi jim olajšalo iskanje posmrtnih ostankov.

"ZZB za vrednote NOB ne more v ničemer 'pojasnjevati zadev v zvezi s komunističnimi morišči' oziroma dajati kakršnih koli podatkov o grobiščih, kjer so bili usmrčeni zajeti pripadniki različnih oboroženih skupin iz območja bivše Jugoslavije", so se odzvali v zvezi. Po njihovih navedbah takšnih podatkov nimajo.

Ob tem so v ZZB poudarili, "da so se usmrtitve zajetih pripadnikov oboroženih skupin (ustaši, četniki, domobranci) dogajale v času, ko se je ravnokar končala krvava vojna, v kateri so pripadniki vseh omenjenih skupin zagrešili nepredstavljive najbolj okrutne zločine". Dodali so, da so zavezniki zajete pripadnike oboroženih skupin Jugoslaviji izročili kot nacistične sodelavce.

Zgodovinski znanosti je po navedbah ZZB dobro znano, da je o usodi vseh ujetnikov odločala OZNA. "Zato vsi tisti, ki bi radi dejansko odkrili odgovorne za usmrtitve zajetih pripadnikov oboroženih skupin, ne pa zlorabljali tragične vojne in povojne dogodke za politične in ideološke namene, ne bi smeli imeti težkega dela," so še zapisali.