DOSJE Vse Titove skrivnosti (10): Kako se je Tito v Kamniku pretepal s slovenskimi katoliškimi orli

Njegovo neznanje hrvaščine oziroma srbohrvaščine se po navadi pojasnjuje s tem, da je dolgo živel pri dedku Martinu Javeršku na slovenski strani meje in je zato pozabil hrvaščino.

Verjetno je bližje resnici to, da je Josip Broz oziroma Jože Broz (tako so ga klicali sorodniki in s tem imenom se je v Sloveniji pred drugo svetovno vojno pogosto tudi sam predstavljal) od malih nog govoril samo slovensko in se je prvič s srbohrvaščino srečal šele v prvem razredu osnovne šole, ko ga je začel poučevati jetični Ličan Jure Marković.

Broz, ki se je sicer vedno narodnostno opredeljeval za Hrvata, je bil zelo navezan na Slovenijo in na materino stran družine. Jovanka Broz je tako nekoč poudarila: »O družini svoje matere je vedel veliko, o očetu pa ne. Niti svojega deda po očetovi strani ni poznal.«

Nekoč je Broz zase celo dejal, da je doma iz Svetega Petra (to je staro ime za zdajšnjo Bistrico ob Sotli), pogosto je iskal delo v Sloveniji, med letoma 1911 in 1912 je delal v Kamniku v poznejši tovarni Titan in se vključil v slovensko liberalno telovadno društvo Sokol ter se pretepal s katoliškimi orli.

V Kamniku je nastala tudi prva znana Brozova fotografija. Če primerjamo Broza na tej fotografiji s fotografijo Broza, ki jo je posnela zagrebška policija ob aretaciji leta 1928, lahko ugotovimo, da so obrazne poteze iste, to seveda spet omaja teorije o lažnem Titu iz Rusije.

NADALJEVANJE JUTRI