Veščine sabljanja, jahanja, igranja na klavir in znanje številnih jezikov so bile podlaga za to, da so nekateri trdili, da je Broz v resnici nezakonski sin madžarskega grofa Erdödyja, ki je imel posestva v Zagorju, spet drugi so trdili, da je imel pri njegovem spočetju prste vmes hrvaški grof Keglević.

Po eni od najbolj fantazijskih teorij je bil Broz celo nezakonski sin samega avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, čigar smrt je leta 1914 sprožila prvo svetovno vojno. Res je, da je Tito tako kot nadvojvoda Franc Ferdinand rad počitnikoval na Brionih in da ga je neki angleški zgodovinar razglasil za zadnjega Habsburžana, a ta zgodba vsekakor ne pije vode, kot se temu reče.

Veliko pozornosti je pzbudila tudi prav tako za lase privlečena teorija, zapisan v knjigi Miroslava Todorovića z naslovom Hohštapler (ta naslov bi lahko prevedli kot Gizdalin), da je pravi Josip Broz umrl že leta 1913 in da ga je nadomestil njegov nezakonski polbrat Franc Ambrož, ki ga je njegova mati Marija Javeršek rodila leta 1891 na Dunaju.

Oče Franca Ambroža naj bi bil na Dunaju živeči Jud Samuel Mayer, pri katerem naj bi bila Brozova mama sobarica. Franc Ambrož naj bi se pozneje šolal v benediktinskem samostanu, se brezhibno naučil nemščine in končal glasbeno šolo. Po Todorovićevi zgodbi se je Marija Javeršek eno leto po rojstvu Franca Ambroža v Kumrovcu poročila s Franjem Brozom in spomladi 1892 rodila Josipa Broza. V resnici sta se Marija Javeršek iz Podsrede in Franjo Broz iz Kumrovca poročila že leta 1881, Marija ni nikoli živela na Dunaju, Josip pa je bil sedmi od petnajstih otrok, rojenih v zakonu Marije in Franja.

NADALJEVANJE JUTRI