DOSJE Vse Titove skrivnosti (3): Kako je Josip Broz pod psevdonimom pošiljal brzojavke Stalinu v Moskvo

Ko se je julija in avgusta 1935 udeležil sedmega svetovnega kongresa Kominterne v Moskvi, je Broz v večjezični obrazec, ki so ga morali izpolniti udeleženci, zapisal, da dela v partiji pod dvema psevdonimoma – Tito in Rudi.

Na vprašanje, pod katerim psevdonimom sodeluje na kongresu, pa je napisal Walter Friedrich. Prav ime Walter ali Valter se je Broza poleg Tita najbolj prijelo, saj ga je uporabljal znotraj Kominterne (to je bila mednarodna zveza komunističnih strank z vsega sveta, ki jo je usmerjala Moskva). Ime Valter je uporabljal še med letoma 1941 in 1944 v brzojavkah za Moskvo, piše v knjigi Josip Broz Tito nekdaj uradni Titov življenjepisec Vladimir Dedijer.

Daleč najbolj znano Brozovo partijsko lažno ime pa je seveda Tito. Okoli tega so se spletle številne legende. Škot Fitzroy Maclean, ki je bil med drugo svetovno vojno nekaj časa pri partizanih, je širil zgodbo o tem, da je Tito k sebi klical ljudi in jim naročal, kaj naj naredijo in pri tem govoril: »Ti naredi to, ti to, ti to.« To naj bi počel tako pogosto, da so ga začeli sodelavci klicati Tito.

Nekateri so med drugo svetovno vojno širili zgodbo, da je Tito zgolj kratica za Tajno internacionalno teroristično organizacijo (oziroma v angleščini: Third International Terrorist Organization; slovensko Teroristična organizacija tretje internacionale) in da je Titov več. Ko eden umre, ga zamenja drugi, tako da se zdi neuničljiv in nesmrten.

Najbolj zgodovinsko podkrepljena pa je trditev, da je Broz začel uporabljati psevdonim Tito leta 1934, ko je bil izvoljen v Centralni komite KPJ, ki je zaradi ilegale deloval v tujini, in sicer na Dunaju. To ime naj bi bilo izbrano zato, ker je Broz prihajal iz Hrvaškega Zagorja, tam pa naj bi bilo ime Tito, ki sicer izvira iz latinskega imena Titus, dokaj pogosto.

Tako je v 18. stoletju živel zagrebški komediograf Tituš oziroma Tito Brezovački, ki je pisal v kajkavščini, Tito oziroma Tituš pa je bilo ime tudi izmišljenemu ogrskemu vojaku iz Zagorja s priimkom Dugovič (madžarsko Titusz Dugovics), ki naj bi se po legendi v 15. stoletju boril proti Turkom in pogumno padel v bitki za Beograd leta 1456. Na ime Tito v obliki Titusz še zdaj naletimo na Madžarskem.

NADALJEVANJE JUTRI