Koga ali kaj je simboliziral dan republike, danes res nikogar več ne zanima. Pustimo redke obsedence z jugoslovanskim socializmom, titofile in podobne eksote. Ali pa histerične antikomuniste, ki pod vsakim listom iščejo rdečo zvezdo.

Ob smrti Bore Đorđevića, ki je zaradi pljučnice umrl v ljubljanskem Kliničnem centru, sem se spomnil na Steva Žigona, slovenskega igralca, ki je večino svojega življenja preživel v Beogradu, kjer je konec leta 2005 tudi umrl.

Čimbolj se odmika čas od razpada nekdanje Jugoslavije, tem bolj se pojavljajo tudi interesi in zahteve po razjasnitvi delovanja tedanje obveščevalne službe (Udbe) in to tako s strani zgodovinarjev, novinarjev, zainteresiranih raziskovalcev in tudi Evropske unije.

Po prevzemu vodstva KPJ se je Tito najprej posvetil odločnemu spopadu z vsemi »frakcionaši«, »oportunisti«, »saboterji« in »omahljivci« v partiji. Ta spopad je poznal različne metode »boja«. Prva med njima je bila metoda prepričevanja, ki je bila v celoti uspešna v Sloveniji.

Modrosti dr. Janeza Drnovška so aktualne tudi danes. Nekatere še bolj kot takrat, ko jih je zapisal. Sledil je svojemu notranjemu glasu in bil priljubljen po vsej skupni državi, bolj po drugih republikah kot pri nas. Zavzemal se je za človekove pravice v času in prostoru, kjer je bilo to še skoraj bogokletno.

Pouk slovenščine v šolah omogočajo Hrvaška, Srbija, BiH, Črna gora in Severna Makedonija, toda le na Hrvaškem pouk slovenščine financira hrvaška država, drugod pa Slovenija.

Za biografijo o Ivo Andriću nemškega novinarja (dopisnika Frankfurter Allgemeine Zeitunga za Balkan) in publicista Michaela Martensa v knjižnicah vladajo dolge čakalne vrste. Pogovarjali smo se s prevajalko te intrigantne pripovedi dr. Seto Knop, sicer tudi literarno zgodovinarko in bibliotekarko, ki je prispevala tehtno spremno besedo.

»Jugoslavije ni več.« To je po plebisciti o samostojnosti izjavil vodja Demosa Jože Pučnik. Je pa zato »postjugoslavanstvo«. Tega fenoma oziroma koncepta v družboslovju se je v prispevku Zbogom postjugoslovanstvo! v reviji Anali Hrvaškega politološkega društva kritično lotila profesorica na zagrebški fakulteti političnih znanosti Mirjana Kasapović. Po njenih besedah gre za ideološki konstrukt par excellence, identiteto, ki ni izvedena iz pripadnosti stvarne, temveč izmišljene nacionalne ali državne skupnosti.

Devetega maja zaznamujemo kar dve pomembni obletnici: na ta dan leta 1945 je začela veljati kapitulacija nacistične Nemčije in s tem je bilo vsaj v Evropi uradno konec druge svetovne vojne. Pet let pozneje na isti dan pa je takratni francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil oblikovanje Evropske skupnosti za premog in jeklo, iz katere je pozneje nastala sedanja Evropska unija. Prvi praznik praznujemo kot dan zmage, drugega kot dan Evrope.

Stipe Mesić je v regiji vsem znan politik, ki je Hrvaški predsedoval dva mandata od leta 2000 do 2010. Je velik prijatelj Slovenije. V zgodnjih 90. letih je volil proti umiku jugoslovanske vojske iz Slovenije, ker je v predsedstvu SFRJ iskal način, da se JLA umakne tudi iz Hrvaške. Čeprav je stare čase zaznamovala vojna, nanje gleda z nostalgijo, slovensko-hrvaške odnose pa daje za zgled dobro delujoče diplomacije, in to ne glede na nekatera nesoglasja.

Župan Moravč Milan Balažic je prehodil vse možne politične poti: od pravovernega komunista do samozvanega liberalca in danes skrajnega desničarja, ki svari pred tako imenovano globoko državo.

Države naslednice nekdanje Jugoslavije so v sredo podpisale pogodbo o prodaji poslopja na 5. aveniji Manhattna v New Yorku, ki je služila kot sedež misije Jugoslavije pri Združenih narodih, za 50 milijonov dolarjev. Toliko je znašala cena tudi po požaru leta 2018, ko je bila zgradba obnovljena.

Ljudstvo pogosto »držijo skupaj« veliki ljudje, močne osebnosti, ki pa imajo v ozadju tudi trdno podporo somišljenikov, ponekod vojske … Eno je moč in vpliv zaradi pozicije, drugo zaradi osebne veličine, modrosti … V Sloveniji seveda ne tega ne onega nimamo, politike imamo predvsem za to, da se bojujejo med sabo.

Po letu 1945, po umiku jugoslovanske armade iz Trsta, je slovenska Služba državne varnosti (Udba) v Italiji preprečila komunističnemu voditelju Vidaliju prevzem jugoslovanske/slovenske lastnine in vse premoženje prenesla pod svoje okrilje. V Italiji je ustanovila uvozno-izvozno zadrugo UIVOD, ki je organizirala uvoz in izvoz iz Trsta in Jugoslavije. Nato je ustanovila podjetje Eksport v Ljubljani, legalno podružnico zadruge UIVOD, preko katere je potekal pretok kapitala in blaga.

Ozrli smo se na zvezdni trenutek slovenske zgodovine. Pred tridesetimi leti, 25. junija 1991, je prva demokratično izvoljena skupščina sprejela temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in deklaracijo o neodvisnosti. Na ploščadi pred parlamentom je bila dan pozneje slovesno razglašena samostojnosti in neodvisna država – Republika Slovenija.

Nekako velja prepričanje, da je bilo »služenje« vojaškega roka dobro zato, da se je mlad moški navadil na red in disciplino ter da so ga težke razmere utrdile za življenje. Morda je kaj tega res, toda v JLA je absolutno prevladovalo vse drugo, od poniževanj in izživljanj do soočenja s slabimi razvadami.