Ozrli smo se na zvezdni trenutek slovenske zgodovine. Pred tridesetimi leti, 25. junija 1991, je prva demokratično izvoljena skupščina sprejela temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in deklaracijo o neodvisnosti. Na ploščadi pred parlamentom je bila dan pozneje slovesno razglašena samostojnosti in neodvisna država – Republika Slovenija.

Nekako velja prepričanje, da je bilo »služenje« vojaškega roka dobro zato, da se je mlad moški navadil na red in disciplino ter da so ga težke razmere utrdile za življenje. Morda je kaj tega res, toda v JLA je absolutno prevladovalo vse drugo, od poniževanj in izživljanj do soočenja s slabimi razvadami.

"Jugoslavija je bila otrok Pariške mirovne konference, spočeli pa so jo – s temi dokazi razpolagamo – srbski in francoski prostozidarji," v Reporterju piše Boštjan M. Turk.

Bila je mlada partizanka, ki je po vojni s poroko s 30 let starejšim moškim postala nekakšna kraljica socialistične Jugoslavije. Na koncu je končala v hišnem priporu in leta osamljeno životarila brez vseh pravic v stari beograjski vili, ki je počasi razpadala. To je zgodba o zatonu Jovanke Broz.

Tržaški občinski odbor je na včerajšnji seji na predlog župana Roberta Dipiazze sprejel sklep, da bo 12. junij dan osvoboditve izpod jugoslovanske zasedbe Trsta. Podžupan Paolo Polidori, ki je dal pobudo za praznik, je ob tem izrazil zadovoljstvo.

Tržaški župan Roberto Dipiazza namerava danes predstaviti predlog o uvedbi dneva osvoboditve mesta izpod jugoslovanske zasedbe, ki naj bi ga vsako leto obeleževali 12. junija, poroča Primorski dnevnik na spletni strani.

Pred nekaj dnevi je ministrstvo za zunanje zadeve na račun prejelo pol milijona evrov. Denar so dobili od prodaje stavbe in zemljišča veleposlaništva nekdanje Jugoslavije v nemškem Bonnu, ki je bil od razdelitve Nemčije, do ponovne združitve glavno mesto Zahodne Nemčije.

Nekronani vojvoda kranjski, ljudski tribun in revolucionar v talarju, oče slovenske elektrifikacije ter oče Jugoslavije. To so bili vzdevki najpomembnejših slovenskih politikov v zadnjih letih habsburške monarhije.

O Josipu Brozu-Titu, ki je leta 1945 v Jugoslaviji vzpostavil partijsko diktaturo, krvavo obračunal s poraženci in nato državi s trdo roko vladal do svoje smrti leta 1980, so se spletale različne zgodbe.

O leta 1980 umrlem jugoslovanskem diktatorju Josipu Brozu-Titu se širi veliko legend, med njimi tudi ta, da je bil v resnici poljskega ali ruskega rodu.

Države naslednice nekdanje SFRJ so v Tokiu skupaj prodale zgradbo, v kateri je bilo veleposlaništvo in rezidenca nekdanje skupne države, in zanjo iztržile več kot 15 milijonov evrov. Sloveniji v skladu s prilogo B sporazuma o nasledstvu pripada 14 odstotkov kupnine, to je 2,1 milijona evrov, so danes sporočili z zunanjega ministrstva.

Slovenski turisti so na Vaganskem vrhu, najvišjem vrhu hrvaškega Velebita, razobesili jugoslovansko zastavo z rdečo zvezdo, poroča hrvaški medij Antena Zadar.

V Prištini je v 82. letu starosti včeraj umrl kosovski politik, borec za človekove pravice in pisatelj Adem Demaci, znan tudi kot kosovski Nelson Mandela, saj je zaradi svojih političnih prepričanj kar 28 let prebil v zaporih nekdanje SFRJ.

Kako je ponos slovenskega tehnološkega sektorja prebijal embargo in preprodajal vojaško tehnologijo in orožje.

Pet držav naslednic SFRJ je nekdanjo rezidenco veleposlanika SFRJ na Manhattnu v New Yorku v četrtek prodalo za 12,1 milijona dolarjev, so danes sporočili z zunanjega ministrstva. Slovenija bo od prodaje 17-sobnega dupleksa dobila 1,2 milijona dolarjev.

Daleč po tistem, ko so vsi preostali mislili, da Služba državne varnosti posluje samo še v igralnicah in nadzira podjetja, ki so bila ustanovljena z njenim kapitalom, se je odločila za ponovitev in v sredini osemdesetih let začela graditi novo, danes še neidentificirano mrežo podjetij.

Objavljamo dokumente iz beograjskih arhivov o tem, kako je Tito skrival mednarodnega terorista Carlosa Šakala, ki je iz takratne Jugoslavije izvajal teroristične akcije po Zahodni Evropi.

Na zaprti seji sveta za državno varnost iz julija 1972 so bili tudi Slovenci: Stane Dolanc, Silvo Gorenc in Marko Bulc.

Dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist

Največji jugonostalgiki so Slovenci, piše srbski Blic. Ko se na internetu pojavi predmet iz obdobja socializma, Slovenci ne varčujejo z evri.