Prvaka dveh največjih strank, predsednik vlade Janez Janša in vodja opozicije Robert Golob, se bosta spet pomerila na lokalnih volitvah 15. novembra, ko bosta tekmovala, kateri od njiju bo dobil več občinskih svetnikov in županov.

SDS se obeta velika zmaga, a verjetno ne v mestnih občinah, Svoboda pa bo morala ohraniti vodilni položaj v bloku. Najzanimivejša tekma se obeta v Ljubljani, kjer bosta Golobovega podpornika, župana Zorana Jankovića, skupaj izzvala Urška Klakočar Zupančič in Anton Rop. Zmagal bo tisti, ki bo prepričal desne volivce.

Prejšnjo sredo je predsednik državnega zbora Zoran Stevanović za 15. november razpisal redne lokalne volitve, na katerih bomo v 212 občinah volili nove občinske svetnike in župane; drugi krog pa bo potekal 29. novembra.

Dan pred tem je nekdanji premier in predsednik največje opozicijske stranke Robert Golob napovedal svojo vlado v senci, ki jo bo predstavil 13. septembra, ko bo minilo sto dni četrte vlade Janeza Janše. Isti dan pa so pobudniki zahteve za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi sporočili, da so zbrali več kot 40 tisoč podpisov, kolikor jih je potrebnih za razpis referenduma.

SDS in Svoboda si dihata za ovratnik

Septembra se začne zbiranje 40 tisoč podpisov za referendum o noveli zakona o lokalnih volitvah, s katero je državni zbor odvzel volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Če jim bo uspelo zbrati dovolj podpisov do 5. oktobra, potem bodo na lokalnih volitvah tujci še naprej glasovali.

Andraž Purg

V nasprotnem primeru pa bo veljal novi zakon, s katerim bodo iz volilnega imenika izbrisali skoraj 104 tisoč državljanov iz tretjih držav, kar je 6,1 odstotka vseh volivcev, od tega jih je v Ljubljani skoraj 22 tisoč (9,6 odstotka volivcev). Državljani drugih držav EU bodo skladno s pravili znotraj Unije ohranili volilno pravico (teh je 19.629 oziroma 1,1 odstotka), podobno kot lahko tudi slovenski državljani v drugih državah EU sodelujejo na lokalnih volitvah.

Tako vlada v senci kot tudi referendum(a) bodo krojili predvolilno kampanjo za lokalne volitve. Na referendumu bosta merili moči predvsem vladajoča koalicija pod vodstvom Janeza Janše in opozicija, ki jo poleg Golobove Svobode sestavljata tudi SD Matjaža Hana in Levica Luka Mesca in Aste Vrečko.

Lokalne volitve pa bodo na novo določile politična razmerja ne le v občinah, ampak tudi na državni ravni. Pričakovati je, da bo SDS ubranila prvo mesto na volitvah občinskih svetnikov, saj je (za las) zmagala že pred štirimi leti, ko je s precejšnjo razliko izgubila državnozborske volitve.

Letos je sicer Svoboda spet relativno zmagala, a je komajda prehitela SDS, ki je pridobila okoli 50 tisoč novih volivcev, medtem ko jih je Svoboda izgubila več kot 72 tisoč (pri čemer nismo vključili LMŠ in SAB, ki sta se po volitvah pripojili k Svobodi).

Na državnozborskih volitvah 2022 je Svoboda zmagala s skoraj 410.769 glasovi (34,45 odstotka), medtem ko je SDS prejela skoraj 279.837 glasov (23,48 odstotka).

Sašo Švigelj

Na lokalnih volitvah 2022 v občinah s proporcionalnim volilnim sistemom (večinski sistem imajo zelo majhne občine) je prejela 114.720 glasov (15,92 odstotka), Svoboda (združena z LMŠ in SAB) pa 112.514 glasov (15,61 odstotka). Razlika je bila torej 2.206 glasov. Podobno sta se stranki izenačili na letošnjih državnozborskih volitvah, ko je Svoboda prejela 338.102 glasova (28,66 odstotka), SDS pa 328.923 (27,88 odstotka); razlika je bila 9.179 glasov.

Težko je pričakovati, da bi Svoboda na lokalnih volitvah lahko ponovila rezultat izpred štirih let ali celo prehitela SDS, saj je v tem mandatu izgubila tudi kar nekaj občinskih svetnikov, ki so prebežali k Demokratom Anžeta Logarja (npr. v Ljubljani in Mariboru) ali pa v druge stranke.

Po drugi strani pa je pričakovati, da bo SDS na lokalnih volitvah izboljšala svoj rezultat, saj je povečala svoje volilno telo. Resda pa je volilna udeležba na lokalnih volitvah bistveno nižja kot na državnozborskih (na zadnjih dvojih državnozborskih volitvah je na volišča prišlo več kot 70 odstotkov volivcev, na zadnje lokalne volitve 2022 pa okoli 42 odstotkov), poleg tega v občinah nastopajo tudi lokalne liste, nekatere, zlasti tiste, iz katerih prihajajo neodvisni župani, pa jih tudi obvladujejo.

Boj za prvenstvo na politični levici

Zato bodo lokalne volitve bolj kot za vladajočo politično desnico pomembne za politično levico, posebej za razmerja med posameznimi strankami znotraj tega bloka. Če je pred štirimi leti na lokalnih volitvah »zasijala« Svoboda, ni nujno, da bo tako tudi letos.

Denimo, leta 2018 je bila na lokalnih volitvah drugouvrščena stranka SD, ki je takrat prejela 10,14 odstotka glasov (prvouvrščena SDS pa 16,73 odstotka). Štiri leta pozneje jo je, kot smo omenili, prehitela Svoboda, SD pa je takrat dobila 68.378 glasov (9,49 odstotka), kar je okoli deset tisoč volivcev manj.

Letos ima priložnost, da spet izboljša rezultat in morda prehiti Svobodo. V tem primeru se bo lahko zatreslo razmerje med levosredinskimi strankami tudi na državni ravni, saj SD ne bo več dojemala Svobode kot vodilne stranke v bloku.

Sašo Bizjak

Vprašanje pa je, kam bodo šli glasovi razočaranih volivcev Svobode, najverjetneje bodo večinoma končali v kakšni »neodvisni« listi ali pa bodo celo ostali doma. Levica na lokalnih volitvah še ni dosegla vidnega preboja, pred štirimi leti je prepričala 17.909 volivcev (2,49 odstotka), Vesna pa 4.455 volivcev (0,62 odstotka).

Za zdaj še ni znano, ali bosta stranki, ki se nameravata združiti, nastopili skupaj tudi na letošnjih lokalnih volitvah. Odločitev o tem bodo, kot nam odgovarjajo iz Levice, sprejeli jeseni.

Zanimivo bo tudi dogajanje na politični desnici, kjer se je sicer kot glavna stranka utrdila SDS, vendar pa imata pomembno vlogo tudi NSI in SLS. Ker sta stranki v občinah na različnih položajih (ponekod sta v koaliciji, ponekod glavni konkurentki), na lokalnih volitvah ne bosta ponovili skupne liste, ampak sta vodstvi strank morebitna povezovanja prepustili svojim lokalnim organizacijam. Lahko se bo katera od njiju (ali obe) povezala s SDS ali katero drugo stranko.

Pred štirimi leti je NSI na proporcionalnih volitvah v občinah dosegla 48.601 glas (6,74 odstotka), SLS pa 36.564 glasov (5,07 odstotka). Za Demokrate bodo to prve lokalne volitve. V nekaterih občinah imajo svetnike, ki so se jim pridružili iz drugih strank, na primer iz SDS, Svobode in lokalnih list.

Jure Klobčar

Na državnozborskih volitvah so prejeli 78.902 glasova (6,69 odstotka), vendar njihova javna podpora pada. Resnica, ki jo po novem lahko uvrstimo na desno, pa je pred štirimi leti prepričala 6.274 volivcev (0,87 odstotka), na letošnjih državnih volitvah pa 64.799 (5,49 odstotka).

Medtem so se ji pridružili še nekateri svetniki iz drugih list (npr. v Celju), poleg tega je povečala svoje volilno telo, a verjetno mnoge med volivci tudi razočarala.

SD ima največ mestnih županov

Stranke se bodo na lokalni ravni pomerile tudi po številu županov, vendar je pri tem treba opozoriti, da precej njihovih članov nastopa s svojimi lokalnimi listami, s katerimi lahko dosežejo bistveno večjo podporo, kot če bi nastopili v okviru stranke, uveljavljene na državni ravni.

Po podatkih Državne volilne komisije je bilo pred štirimi leti največ županov izvoljenih na listi SLS, in sicer 15, sledijo SD s 14 župani, SDS z 12, NSI z 11 in Svoboda s tremi.

Največ županov je bilo seveda izvoljenih kot samostojnih kandidatov oziroma s svojimi listami ali strankami, nekateri so bili tudi skupni kandidati več strank oziroma list. Desnica praviloma vodi manjše in srednje velike občine, medtem ko so mestne občine večinoma v rokah županov iz leve politične opcije.

Robert Balen

Ljubljanski župan Zoran Janković je denimo nastopil s svojo samostojno listo, toda velja za največjega podpornika prejšnjega premierja Roberta Goloba, ta pa ga podpira kot ljubljanskega župana. Podobno se je tudi v Mariboru župan Saša Arsenovič lani povezal z Golobovo Svobodo, ki je sicer imela pred štirimi leti svojega županskega kandidata Vojka Flisa, a se ni uvrstil v drugi krog.

Vendar po hišnih preiskavah, kjer je med osumljenimi korupcijskih kaznivih dejanj tudi župan Arsenovič, ni nujno, da ga bodo podprli za vnovični mandat župana.

Na listi Svobode je bil izvoljen novogoriški župan Samo Turel, z njihovo podporo (kot skupni kandidat) pa še koprski župan Aleš Bržan, ki je v županski tekmi pred osmimi leti premagal Borisa Popoviča. Svoboda ima svojega župana in županjo še v Izoli (Milana Bogatiča) in Osilnici (Alenko Kovač).

SD ima svoje župane v Kranju (Matjaža Rakovca), Velenju (Petra Dermola), na Ptuju (Nuško Gajšek) in v Murski Soboti (Damjana Anželja). V Celju je kot nestrankarski kandidat župansko žezlo prevzel Matija Kovač, ki je izstopil iz Levice ter prevzel Stranko za delovna mesta, ki se je preimenovala v Listo Matije Kovača. Novo mesto je edina mestna občina, ki jo vodi župan iz desne politične opcije.

Sašo Radej

Gregor Macedoni sicer nastopa s svojo listo, a uživa podporo vseh desnosredinskih strank. Slovenj Gradec vodi neodvisni župan Tilen Klugler, prav tako tudi Krško, kjer je Janez Kerin nastopil s svojo listo.

Izzivalci večnega župana

Vsekakor bo najzanimivejša tekma za prvega moža prestolnice, od koder se Zoran Janković še vedno ne namerava posloviti, čeprav mnogi politiki menijo, da je po šestih zaporednih mandatih prvič ranljiv. Vse je odvisno od politične konkurence na levi polovici političnega prostora. Desni kandidat, zlasti iz vrst SDS, ga bo težko premagal, bi pa desni volivci lahko odločilno vplivali, če bodo podprli katerega od njegovih protikandidatov z leve strani.

Vprašanje pa je, ali lahko te volivce pridobita donedavna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in nekdanji premier Anton Rop, ki sta napovedala skupno listo, a se še nista odločila, kateri od njiju se bo pomeril za župana in izzval Jankovića. Z listo sodeluje tudi društvo Progresiva, ki ga vodita nekdanja člana SD Uroš Jauševec in Mojca Kleva in je priljubljenost kandidatov preverjalo z anketo.

Jure Klobčar

Tudi Luko Mesca, prvaka Levice, bi težko podprli na desni, bi pa zagotovo pridobil veliko volivcev, ki so vsa leta stavili na Jankovića. Šef Piratov Jasmin Feratović bo verjetno kandidiral zaradi promocije svoje stranke, podobno velja tudi za Aleša Primca, ki bi lahko dobil podporo desnih volivcev v Ljubljani, nima pa možnosti za izvolitev.

Zato je Jankovićeva usoda predvsem odvisna od tega, ali bodo na levi sredini našli kandidata ali kandidatko, ki bi (v drugem krogu) s pomočjo desnih volivcev premagal »večnega župana«.

Podobno ranljiv je po hišnih preiskavah tudi mariborski župan Saša Arsenovič, še zlasti če mu bo hrbet pokazala tudi Svoboda. Kot novi obraz oziroma potencialni kandidat se omenja Andrej Matvoz, šef Agencije za varstvo konkurence, prav tako bi bil lahko zanimiv kandidat programski direktor Radia City Bor Greiner.

Povsem brez možnosti ni niti kandidat iz vrst SDS, odvisno od tega, koga bodo izbrali oziroma podprli. Franc Kangler, ki je bil za župana izvoljen dvakrat, nato pa dvakrat prišel v drugi krog, letos ne bo nastopil na volitvah, saj je bil imenovan za državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve.

Robert Balen

V Celju bo aktualnega župana Matijo Kovača predvidoma izzval njegov dolgoletni predhodnik Bojan Šrot, ki je letos vstopil v SDS, še vedno pa vodi svojo stranko Celjska županova lista Slovenije, s katero naj bi še naprej nastopal na lokalnih volitvah. Zanimivo bo dogajanje v Novi Gorici, kjer bo županski stolček branil adut Svobode Samo Turel.

V Kopru tokrat župana Aleša Bržana ne bo izzval njegov dolgoletni predhodnik Boris Popovič, temveč njegov sin Nik Popovič (oče naj bi tokrat kandidiral za župana sosednje Izole), med kandidati pa naj bi bil tudi prvak SNS Zmago Jelinčič. V Kranju naj bi župana Matjaža Rakovca izzval razrešeni podžupan Janez Černe, novomeški župan Gregor Macedoni pa za zdaj še nima konkurence.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter