Prejšnji teden je del slovenske javnosti razburila razprava o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije, s katerim bi dobili pravico do učenja maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah.
Dopolnilo k zakonu je predlagala Levica, po ostri razpravi in grožnji NSI z referendumom pa ga je vladajoča koalicija sama umaknila. Preverili smo, kako je v drugih državah nekdanje Jugoslavije urejena pravica do učenja slovenščine za pripadnike tam živeče slovenske manjšine. Pouk slovenščine v šolah omogočajo Hrvaška, Srbija, BiH, Črna gora in Severna Makedonija, toda le na Hrvaškem pouk slovenščine financira država.
Po ocenah urada za Slovence po svetu na Hrvaškem živi približno 20 tisoč oseb slovenskega rodu, od tega približno 5000 pripadnikov avtohtone slovenske manjšine, ki so naseljeni na obmejnih območjih, zlasti v severni Istri, reškem zaledju, Gorskem Kotarju, obeh zagorskih županijah in v Medžimurju. Slovenci so na Hrvaškem uradno priznani kot manjšina in si delijo sedež v saboru s Črnogorci, Makedonci, Albanci in Bošnjaki. Slovenska društva za svoje delovanje prejmejo od hrvaške države okoli 100 tisoč evrov letno.
Na Hrvaškem se je možno učiti slovenščino po modelu C na sedmih osnovnih šolah in treh srednjih šolah na Reki, v Buzetu, Umagu, Varaždinu, Pulju in Čakovcu. Uvedba pouka slovenščine je odvisna od zainteresiranosti staršev. Slovenščina je izbirni predmet, ki se ocenjuje in vpiše v spričevalo, pouk pa financira Republika Hrvaška. Po ocenah ministrstva za vzgojo in izobraževanje se na Hrvaškem slovenščine uči približno 300 otrok, dodatnih 100 pa še v varaždinski županiji, kjer učiteljico financira Republika Slovenija. Dopolnilni pouk organizirajo tudi slovenska društva, financira ga Slovenija, udeležuje pa se ga približno 200 udeležencev.
V Srbiji po oceni urada živi do 100 tisoč oseb slovenskega rodu, Slovenci so uradno priznani kot narodna manjšina in imajo tudi svojega predstavnika v svetu za narodne manjšine. Slovenski dopolnilni pouk poučujeta dve učiteljici, ki jih je v Srbijo napotilo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije, ki pouk tudi financira.
V BiH po ocenah urada živi okoli 5000 oseb slovenskega izvora, slovenska manjšina ima predstavnika v svetu narodnih manjšin. Dopolnilni pouk slovenskega jezika financira in organizira slovensko ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, izvajata pa ga dve napoteni učiteljici.
V Makedoniji po ocenah urada živi okoli 500 slovenskih izseljencev in njihovih potomcev. V Skopju in Bitoli obstaja možnost učenja slovenskega jezika in kulture v obliki dopolnilnega pouka, ki ga financira Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije, ki je tja napotilo dve učiteljici.
Podobno je tudi v Črni gori, kjer živi okoli 500 oseb slovenskega rodu, slovenski dopolnilni pouk pa prav tako financira slovensko ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Poleg napotenih učiteljev pouk slovenščine, kjer je manjši interes, izvajajo tudi nenapoteni učitelji, ki imajo z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje sklenjeno pogodbo, da opravijo določeno število ur. V Srbiji so to trije učitelji, v BiH ena učiteljica, v Makedoniji dve učiteljici in v Črni gori en učitelj.
