Politična podpora pod desno vlado je zagotovljena, zdaj je problem denar. Šef vlade se sklicuje na to, da pred seboj nima prave slike stanja javnih financ. Bo Slovenija tudi konec leta še naprej država, ki najmanj prispeva v najmočnejšo svetovno vojaško alianso? Danes združuje 32 držav članic iz Severne Amerike in Evrope.

Še enkrat se je pokazalo, kako nasprotna interesom države je bila fiskalna nedisciplina poslancev, podpornikov izvolitve Janeza Janše za predsednika vlade, ki so pred imenovanjem njegove ministrske ekipe na hitro sprejeli t. i. zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.

Profimedia

S tem so se pridružili prejšnjemu razsipnemu predsedniku vlade Robertu Golobu in še dodatno – tokrat na prihodkovni strani proračuna – močno zamajali stabilnost javnih financ. Evropska varnost ni poceni – ne politično v času prejšnje vlade in ne zdaj, ko ima aktualna vlada tudi druge proračunske prioritete. Pot od črne ovce do belega laboda bo še dolga.

Sklonjena glava Slovenije

Primanjkljaj celotnega sektorja države je v prvem četrtletju znašal 3,4 odstotka BDP, razpoložljivi podatki za drugo četrtletje nakazujejo podobna gibanja, ugotavlja fiskalni svet. Zaradi negotovosti glede morebitnega referenduma o interventnem zakonu ima vlada težave s pripravo rebalansa proračuna, je priznal Janša na vrhu Nata.

A ni težava v referendumu ali v počasnosti odločanja ustavnih sodnikov, ali naj referendum dovoli – problem je sam interventni zakon. Tudi zaradi njega in ne le zaradi prejšnje vlade je Slovenija v Ankari še malce bolj sklonila glavo.

UKOM

Država stoji, kot se je izrazil premier, a bi to ne bi bilo potrebno, če bi zakone pripravljali na pristojnih ministrstvih in pod nadzorom finančnega ministra Andreja Širclja.

Ta nad nekaterimi ukrepi v interventnem zakonu ni navdušen, javno pa izpostavlja predvsem nižjo stopnjo davka na dodano vrednost za nekatera živila. To ni socialni ukrep, je dejal za Demokracijo, in ne bo imel pričakovanega učinka. Špekulira se, da bi Širclju ustrezalo, da zakon, ta »revolucionarni akt« nove oblasti, pade.

Politično-obrambno-finančni kaos

Spomnimo se politične drame, ki jo je po vrnitvi domov z lanskega vrha Nata v Haagu doživljal prejšnji vladni predsednik Robert Golob. Razlagati je moral, v kaj je tam privolil, se bolj ali manj zapletal, v zasedi pa sta prežali koalicijski partnerici SD in Levica. Nazadnje sta mu pripravili referendum. Da bi spodbudili konflikt v koaliciji, sta se tema dvema levima strankama taktično pridružili tudi stranki, privrženi Natu, SDS in NSI.

Marsikoga na desnici je takrat zaskrbelo, kaj se dogaja, kako je mogoče, da sta se Janša in Tonin znašla na strani Mesca in Vrečkove. Niso vsi imeli razumevanja za takšno taktiko, saj nasprotuje strateški usmeritvi desnih strank, pa tudi varnostnim interesom Slovenije.

Kar se je tudi razkrilo, ko je premier Golob dal na glasovanje predlog za razpis posvetovalnega referenduma o članstvu v Natu. Na tej točki se nista od Levice odmaknili le SDS in NSI, ampak tudi SD. Tudi ta politično-obrambno-finančni kaos, ki so si ga privoščile vse stranke, je načel ugled Slovenije v tujini.

Jure Klobčar

Notranjepolitični vihar je dobil epilog s pismom generalnega sekretarja Marka Rutteja predsedniku vlade Robertu Golobu. Leva vlada se je pri prikazovanju vojaških izdatkov oprla na »kreativno računovodstvo« in skušala prikriti realno stanje.

Član odbora za obrambo poslanec SDS Žan Mahnič je že pred tem javno razkril Natovo depešo, ki je potrjevala, da zavezništvo slovenskim izračunom ne verjame in nas obravnava kot breme. Prejšnja koalicija je takrat vpogled v to depešo zavrnila.

Absorpcijska sposobnost

Od navideznih 1,4 milijarde za obrambo (2,04 odstotka BDP) je bilo spornih kar 330 milijonov evrov za infrastrukturne projekte, zato znaša priznan delež za obrambo le še 1,61 odstotka BDP.

Obrambni minister Golobove vlade Borut Sajovic je naložbe zagovarjal z logiko vojaške mobilnosti. Če se civilno prebivalstvo ne more normalno premikati, se v primeru izrednih dogodkov ali vojaških vaj ne more premikati niti vojaška tehnika – in ministrstvo je te projekte označilo za obrambne izdatke.

Ne glede na kreativno računovodstvo Slovenska vojska ni več pastorek, kot je bila v desetletju po bančni in ekonomski krizi – najprej pri denarju za obrambo. Slovenija je vendarle naredila pomemben korak pri dvigu BDP za obrambo, a obljub vseeno že več kot desetletje ne dosegamo.

Ovira je tudi t. i. absorpcijska sposobnost: ne zadošča le zagotoviti denar, treba je biti sposoben nakupljeno tudi uporabiti – za dvig bojne sposobnosti. Ni le dovolj usposobljenega kadra, na trgu pogosto ni (vedno) tistega, kar bi radi kupili.

Golob ne sprejema Natove metodologije

Nekdanji premier Robert Golob, ki bo ob stotem dnevu vlade ustanovil nekakšno civilnodružbeno vlado v senci, se še naprej pretvarja, ko zagovarja preusmeritev obrambnih konceptov iz golega nakupa orožja v investicije v tehnologije z dvonamensko (dvojno) rabo, ki služijo tako civilnim kot vojaškim namenom.

Profimedia

V pogovoru za Odmeve se je skliceval na zdajšnjo ameriško administracijo in njeno (spremenjeno) doktrino, kako prodati evropskim zaveznikom čim več orožja. Golob vztraja in še naprej ne sprejema Natove metodologije. Ta se med tem ni spremenila.

Pričakujemo lahko, da bo poleg SD in Levice zdaj tudi Svoboda nakupom bojnih vozil odločno nasprotovala. Nihče ne pričakuje političnega soglasja tudi za druge potrebne nabave, s katerimi bi lovili dva odstotka BDP za obrambo. Videli bomo še, kakšno stališče bo zavzela Resnica in ali bo ostala zvesta nasprotnica članstvu v Natu.

Posojilo iz posebnega evropskega finančnega mehanizma?

Vrnimo se k proračunskim omejitvam obrambnih naložb, saj je cilj vlade znižati javni dolg v naslednjih letih proti 60 odstotkom BDP. Resolucija o obrambi določa, da mora država do leta 2030 dvigniti delež za obrambo na tri odstotke BDP.

Velja tudi zaveza, podpisana na lanskem vrhu Nata, da se mora ta delež do leta 2035 dvigniti kar na pet odstotkov. Od teh petih odstotkov gre 3,5 odstotka za jedrno obrambo (čiste obrambne izdatke po Natovi metodologiji), preostali poldrugi odstotek pa za projekte, povezane z obrambo.

NATO

Drži, prenovljeni pakt za stabilnost in rast od leta 2024 povečanje investicij v obrambo zdaj uradno obravnava kot »ustrezen dejavnik«, zato Evropska komisija državi ne bo avtomatsko sprožila postopka zaradi čezmernega primanjkljaja, če je ta nastal zaradi nujnih vlaganj v vojaško opremo in izpolnjevanja zavez Natu.

Naj spomnimo, da se je Hrvaška za razliko od Slovenije odločila za 1,7-milijardno ugodno posojilo iz evropskega finančnega mehanizma SAFE. Posojilo ne prispeva k proračunskemu primanjkljaju. Instrument SAFE je neposredno povezan s spodbujanjem evropske obrambno-tehnološke baze.

S tem ko je prejšnja vlada projekt prezrla, je našim podjetjem iz obrambne industrije otežen dostop do teh evropskih milijard in skupnih razvojnih projektov.

Odlaganje in razdrtje

Koalicijska pogodba predvideva nakup oborožitvenih sistemov za izgradnjo srednje bataljonske bojne skupine (do leta 2030), uvajanje brezpilotnih sistemov in naprednega elektronskega bojnega delovanja. V pogovoru za Odmeve je obrambni minister Valentin Hajdinjak strnil prioritete v tri sklope: srednja bataljonska bojna skupina z vsemi moduli, protizračna obramba in vojaška infrastruktura.

Zaradi pospešenega cikla oboroževanja, zlasti po agresiji Rusije na Ukrajino, čakalne vrste za nakup postajajo vse daljše. Prejšnja vlada je načrtovala slovenske oborožitvene postaje na bojnih vozilih patria, a je nakup 106 oklepnikov konec lanskega leta prepustila naslednji vladi. V igri je bilo 700 milijonov evrov.

Primož Lavre

V koalicijskih strankah niso skrivali, da jim nakup v predvolilnem času politično ne bi koristil, vendar je bil podpis pogodbe o nakupu predviden že junija 2025, pa so vseeno »padli« v čas pred volitvami.

Podpis pogodbe o nakupu nemških boxerjev je v obdobju vlade Marjana Šarca preložil že minister za obrambo Karl Erjavec, podpisal jo je šele obrambni minister Matej Tonin tik pred koncem tretje Janševe vlade leta 2022. Golobova vlada je pogodbo takoj razdrla, plačala kazen, v štirih letih pa se, kot rečeno, spet zaradi političnega oportunizma ni hotela prebiti do podpisa nove pogodbe.

Če na tokratnem vrhu Nata predsednik vlade Janša ni predstavil kredibilnega načrta sledenja ciljem Nata glede izdatkov za obrambo, pa je premier presenetil z dovolj neposredno napovedjo, da se glede nakupa bojnih sistemov srednje bataljonske skupine vračamo v čas njegove tretje vlade. Bi lahko sklepali, da bo vlada dala denar za nakup oklepnikov boxer?

Bo Slovenija oborožitev najela?

Izgovor oziroma pomisleke naj bi tokrat omogočili droni, ta oborožitveni hit zadnjih let, ki je temeljito spremenil razmere na bojiščih. Drži, priča smo procesu robotizacije in uporabe platform brez človeške posadke tako v zraku kot na tleh in v vodi. Na bojišču danes več ne vidimo tankovskih formacij ali različnih drugih oklepnikov in goseničarjev, ker so ta vozila takoj uničena.

Droni pa vendarle ne morejo nadomestiti oklepnikov na terenu, ki ostajajo steber srednje bataljonske skupine. Vozila patria so se, ne oziraje se na eno največjih afer v zgodovini samostojne države, vendarle dobro obnesla. Nikoli pa se niso znašla v neposredni bližini frontalnih bojev.

NATO

Nekdanji stalni predstavnik Slovenije pri Natu Jelko Kacin je v pogovoru za podkast Dela povedal, da bi lahko del oborožitve za določen čas najeli pri zaveznikih – dokler ne nakupimo svoje.

Med čakanjem na lastno oborožitev bi se na njej vojaki že lahko usposabljali. Kacin sicer ni izrecno omenjal osemkolesnikov, a naslednje besede obrambnega ministra Hajdinjaka bi lahko kazale v to smer: »Pri zaveznikih poizvedujemo, kako bi lahko skupaj z njimi prišli do neke rešitve, ki bo cenovno ugodna in hkrati tudi razmeroma hitro izvedljiva.«

Nezaupanje med evropskimi zaveznicami in ZDA

Kot pravi nekdanji veleposlanik stalni predstavnik pri Natu dr. Božo Cerar, je letošnji vrh Nata, drugič na turških tleh, potekal v za zavezništvo in še posebej za njegove evropske članice izjemno pomembnem trenutku. Na eni strani se Nato na vzhodnem krilu sooča z odkrito rusko grožnjo, na drugi pa čezatlantske odnose zaznamuje vse večje nezaupanje glede vprašanja, ali se lahko Evropa pri svoji obrambi še naprej v enaki meri opira na Združene države.

Zavezništvo se je po Cerarjevih besedah tako znašlo v na videz protislovnem položaju. »Zaradi ruske agresije so njegove vrste tako strnjene kot že dolgo ne. Pridružili sta se mu še dolgo nevtralni Finska in Švedska. V vojaškem smislu je Nato nedvomno močnejši in je hkrati znova našel svoj temeljni raison d'être – kolektivno obrambo evropskega ozemlja. Po drugi strani pa ga od znotraj načenja vse večje nezaupanje med evropskimi zaveznicami in ZDA.«

Delitev bremen v Natu 3.0

Cerar opozarja, da Washington že od predsedovanja Baracka Obame naprej poziva Evropo, naj prevzame večji del odgovornosti za lastno obrambo, saj ameriški davkoplačevalci ne morejo v nedogled nositi glavnega finančnega bremena evropske varnosti.

Obenem so se ameriške strateške prioritete vse bolj premikale proti Indopacifiku. Evropske prestolnice so tem opozorilom dolgo namenjale premalo pozornosti.

Profimedia

Predsednik Donald Trump je ta proces močno pospešil. »S svojo politiko America First, nezaupanjem do multilateralizma in pogosto kritičnim odnosom do Evropske unije in Nata je evropske zaveznice postavil pred neprijetna vprašanja.

Njegove izjave o pogojni veljavnosti petega člena Severnoatlantske pogodbe, zmanjševanje podpore Ukrajini ter celo razmišljanja o prevzemu Grenlandije, ozemlja zavezniške Danske, so čezatlantske odnose pripeljali do roba. Dodatno napetost je povzročilo še evropsko nasprotovanje ameriškemu vojaškemu posredovanju proti Iranu.

Tudi to sicer ni brez precedensa, saj so podobna razhajanja obstajala že ob ameriški intervenciji v Iraku. Evropske zaveznice so dokončno spoznale, da se tudi po predsedniku Trumpu temeljni ameriški pogled na delitev bremen v Natu najverjetneje ne bo bistveno spremenil,« pravi Cerar.

Podatki o premikih v Nato 3.0 so zgovorni: Kanada in evropske članice Nata so v dveh letih znesek za obrambo povečale za 258 milijard evrov; v zadnjem letu za 139 milijard. Zvišanje je kar 20-odstotno. Če Združene države namenijo za obrambo 900 milijard, vsi drugi v Natu že okoli 640 milijard; razmerje pri delitvi bremen se je že popravilo na 60 proti 40. Dolga leta so ZDA prispevale okoli 70 odstotkov vseh obrambnih izdatkov Nata.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter