Predvsem gre za reševanje romske problematike, saj na teh območjih zgolj nekaj odstotkov Romov zaključi osnovno šolo, delež zaposlenih je še nižji, večina je prisesana na socialne prejemke, kriminal in nasilje se stopnjujeta, »civili« (tako Romi označujejo Nerome) pa vse to trpijo. Med drugim bi vsi starši, ki svojih otrok ne bi pošiljali v osnovno šolo, denarno socialno pomoč prejemali »v naravi«, enako glede otroških dodatkov. Prav tako v primeru zapadlih dolgov do javnih subjektov oz. države ali občine.
Toda že je slišati odzive skrajnih levičarskih ideologov, kot je Jana Javornik, nekdanja generalna direktorica za visoko šolstvo na ministrstvu za izobraževanje. Županom je v oddaji Intervju na TVS očitala, da bi bili njihovi predlogi lahko ksenofobni oziroma prav rasistični.
Na ta nedostojni izpad smo pridobili odziv Marka Dvornika, vodje svetniške skupine NSI v občinskem svetu mestne občine Novo mesto. Pravi, da je obtožba rasizma, naslovljena na lokalne skupnosti, krivična. Opozarja, da se že desetletja trudijo z vključevanjem manjšin, samo v zadnjih desetih letih je občina Novo mesto namenila osem milijonov evrov za romsko skupnost.
Zavedajo se (bolj kot Ljubljana), da so tudi druge dimenzije tega vprašanja, želijo si pa vsaj, da se njihov trud ne spodkopava. Otroci se morajo naučiti slovenskega jezika, končati osnovno šolo in predvsem, zaščiti je potrebno romske deklice, pri čemer je statistika vključenosti najslabša. Tokrat skušajo občinski politiki vseh političnih barv že tretjič s spremembami na sistemski ravni.
Resorni minister Luka Mesec je že napovedal, da ne bo podprl sprememb, kar lahko razumejo, da vlade ne moti vse slabše življenje teh ljudi. Dvornik se tako vpraša, kdo je pri tem v resnici rasist? Zatiranje predlogov lokalne skupnosti in sodbe o rasizmu bodo zgolj spodbudili nasilje in politični ekstremizem.
Izvedeli smo, da občinski svetniki Gibanja Svoboda v Novem mesto niso podprli predlogov sprememb zakonodaje, pač pa so se vzdržali. Zanimalo nas je, zakaj. V njihovi svetniški skupini so razložili, da podpirajo vsa konstruktivna prizadevanja za reševanje omenjene problematike. Tako podpirajo tudi prizadevanja enajstih županov in so zadovoljni, da se bo v DZ odprla razprava o tem za njihovo regijo zelo zahtevnem vprašanju. S podporo dvema novelama niso imeli nobenih zadržkov.
Žal pa se je o podpori glasovalo »v paketu«, torej o vseh štirih novelah hkrati. Pravijo, da sta dve po mnenju uglednih ustavnih pravnikov ustavno sporni, zato so se morali pri glasovanju vzdržati. Če bi imeli možnost na vsebino novel vplivati že v pripravljalni fazi, bi na ustavno vprašljivost nekaterih določb pravočasno opozorili. Menijo, da ta kompleksna problematika zahteva bolj celosten pristop, ki mora v iskanje rešitev vključevati organizacije, ki z romsko populacijo delajo dnevno, in predstavnike različnih strok.
Poznavalci upajo, da podobnih izgovorov Svoboda ne bo iskala tudi na državni ravni.
