Toda do neba ne skače samo Fajonova, tudi predsednik vlade Robert Golob je neizmerno vesel. Vsaj ena uspešna zgodba v prvem letu vladanja, ki ji nihče ne more oporekati. Mogoče pa iz tega Goloba v naslednjih treh letih še kaj bo, morda njegova vlada še kdaj preseneti v pozitivnem smislu, se v teh dneh sprašujejo tisti, ki še niso povsem obupali nad trenutno oblastjo. Toda od nestalnega članstva v varnostnem svetu, roko na srce, državljani nimajo kakih konkretnih koristi. Razen ponosa, ki je relativna kategorija in običajno hitro mine, se jim prav nič ne pozna v denarnici. Vlada bo morala narediti kaj konkretnega, speljati kako reformo. Pred njo je veliko izzivov, treba bo zavihati rokave.
Pred volitvami je Golob marsikaj obljubljal, zato dobil tudi veliko podporo. Vladna koalicija ima v državnem zboru dovolj glasov, da spelje načrtovane »sistemske spremembe«, kot po novem pravijo reformam. Na oblasti ni manjšinska vlada, da bi se lahko izgovarjala, da se ničesar ne da ali da mora sklepati gnile kompromise. Golob, ki je bil vrsto let menedžer v državnem podjetju, dobro ve, da na koncu štejejo le rezultati. Če njegova vlada ne bo imela kaj pokazati, ne bo ponovila mandata. Največje breme neuspeha pa bo v koaliciji nosila največja stranka. Seniorska in še kaka druga organizacija, ki so jo ali jo še bodo ustanovili v Gibanju Svoboda, jim na koncu ne bo prav nič pomagala.
Po enem letu sta največja vladna in največja opozicijska stranka v anketah javnega mnenja že skoraj izenačeni. Medtem ko trend podpore Gibanju Svoboda upada, je na drugi strani podpora SDS stabilna. Pri Golobovih se tolažijo, da se po enem letu še kar dobro držijo in delajo primerjave s propadlo SMC Mira Cerarja, ki se ji je pred slabim desetletjem javnomnenjska podpora bistveno hitreje osula. Upajo, da jih ne čaka usoda podobnih instant političnih strank »novih obrazov«. Poleg SMC še Jankovićeve Pozitivne Slovenije, nenazadnje Liste Marjana Šarca. Gre za volilno telo nekdanje LDS, ki se ji po odhodu Janeza Drnovška s čela stranke ni uspelo več sestaviti.
Robert Golob bo moral najprej sam razčisti pri sebi, zakaj je sploh šel v politiko. Kaj je bil njegov osnovni motiv? Da naredi kaj koristnega za državo ali so bili v ozadju neki povsem osebni interesi v energetiki?
Potem je še en element, ki se mu pravi Janez Janša. Glas za »nove obraze« je bil praviloma glas proti predsedniku SDS. Še posebej izrazito lani, ko je na volišča trume ljudi pognala tretja Janševa vlada, ki se je dobri dve leti spopadala z epidemijo novega koronavirusa in si pri tem nakopala srd velikega števila državljanov. Volivci imajo običajno spomin zlatih ribic, vprašanje je, koliko časa bo še deloval »antijanša« efekt. Strašenje pred tem, da se Janša še četrtič vrne na oblast. Veliko ljudi je dokaj hitro pozabilo, kaj vse se je dogajalo med epidemijo, danes pa živijo povsem brezskrbno, kot da koronavirusa nikoli ni bilo.
Golobova vlada si je zadnja dva meseca sicer nekoliko javnomnenjsko opomogla s kulturnim bojem, za kar je v koaliciji postavljena stranka Levica, konkretno ministrica za kulturo Asta Vrečko. Toda neprestano rožljanje s partizani in domobranci, kar gre praviloma vedno v korist slovenske politične levice, najbrž ne bo delovalo v neskončnost, še posebej ne to, da bi s tem prekrivali opravilno nesposobnost vlade. Po več kot treh desetletjih po spremembi režima se bodo tudi te ideološke teme verjetno enkrat izpele. Starejše generacije odhajajo, prihajajo pa novi volivci. Leta 2026 bodo dobili volilno pravico že rojeni leta 2008. Mladih gotovo ne zanima, kaj se je dogajalo leta 1945, zanje je že leto 1991 nekje daleč v preteklosti.
Robert Golob bo moral najprej sam pri sebi razčistiti, zakaj je sploh šel v politiko. Kaj je bil njegov osnovni motiv? Da naredi kaj koristnega za državo ali so bili v ozadju neki povsem osebni interesi? Da bo »saniral« stanje v državnem elektrogospodarstvu, da ga v resnici samo to zanima in da bi se rad po zaključku politične kariere vrnil v energetiko.
Nekateri tako že precej časa špekulirajo, da naj bi Golob v politiko šel samo zato, da bi preprečil gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Da bi Slovenija pred jedrsko dala prednost solarni energiji. Takšne špekulacije so se še okrepile po nedavnem nastopu državne sekretarke na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tine Sršen, ki je glede gradnje drugega bloka v javnosti dajale zelo čudne izjave.
Če to drži, potem se nam prav res nič dobrega ne piše.
