Finančni minister Klemen Boštjančič velja za enega od najšibkejših členov vlade Roberta Goloba. Ni skrivnost, da ni bil prva izbira za to funkcijo, ki se je večina znanih in uglednih ekonomistov že vrsto let otepa. Tisti, ki bolje poznajo Boštjančiča, ki kakšnih velikih izkušenj z javnimi financami v svoji karieri ni imel, so se že ob njegovem imenovanju držali za glavo in pripominjali, da ima nekdanji prvi nadzornik Vegrada in predsednik uprave Adrie Airways, podjetji, ki sta končali v stečaju, težave pri branju bilanc.
Finančni minister v vladi pa ne sme biti kdorkoli, sploh če je sestavljena večinoma iz novih obrazov. Biti mora najstabilnejši člen vlade, varuh javnih financ, ki se zna postaviti po robu tudi svojemu šefu, predsedniku vlade. Toda dvojec Boštjančič in Golob, kot se je pokazalo v dobrem letu vladanja, sta prav ubijalska kombinacija. Takšne zaletavosti, razglašenosti, takšnega kaosa že dolgo nismo videli. To se res ne more dobro končati.
Ozadje, kdo bo obvladoval policijo, je precej globlje in seže naprej od Bobnarjeve vse do bivšega predsednika republike in partije Milana Kučana.
Da tako ne more iti več naprej, spoznavajo tudi znani ekonomisti (Mojmir Mrak, Dušan Mramor), ki zadnje mesece ostro kritizirajo že prav amatersko javnofinančno politiko premierja Goloba in finančnega ministra Boštjančiča. Napaka pri izračunu BDP za leto 2022 je pika na i temu kaosu, ki ima lahko hude in nepredvidljive posledice za javne finance. Da veliko stvari v vladi delajo na pamet, kar čez prst, lahko vidimo že pri ocenah škode poplav. Kaj šele bo, ko bodo v imenu solidarnosti na vseh koncih z novimi in višjimi davki nabirali dodaten denar in ga namenjali za obnovo.
V prihodnjih letih bodo gotovo sledili novi korupcijski škandali, saj brez tega pri nas enostavno ne gre, najsi bo na oblasti leva ali desna vlada. Sanacija poplav je še ena velika priložnost za gradbenike, da mastno zaslužijo na račun vseh davkoplačevalcev. Posli z državo so vedno bili in očitno bodo še naprej dokaj lahko zaslužen denar.
Robertu Golobu pa stvari ne uhajajo iz rok samo v vladi, tudi v njegovi »instant« stranki Gibanje Svoboda je zadnje čase veselo. Priča smo ostrim notranjim spopadom, v teh konfliktih pa imajo glavno vlogo ženske. Podobno kot v vsakem kolektivu, kjer je na kupu več žensk, je tudi v Gibanju Svoboda ogenj v strehi med Golobovimi ženskami v stranki, v poslanski skupini in kabinetu predsednika vlade.
Urška Klakočar Zupančič in Mojca Pašek Šetinc sta lani tako proslavljali volilno zmago Svobode.
Medtem ko za ženske v stranki velja, da bodo do konca zveste premierju ne glede na razvoj dogodkov, pa je v državnem zboru in vladi veliko bolj pestro, saj naj bi bile nekatere bolj navezane na krog nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki ima po izvolitvi Nataše Pirc Musar »glavni štab« v uradu predsednice republike. Šlo naj bi za šefinjo Golobovega kabineta Petro Škofic, predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič ter poslanko in predsednico ene od preiskovalnih komisij Mojco Pašek Šetinc.
Iz teh krogov je v zadnjih mesecih v političnem zakulisju moč slišati precej kritik na račun posameznih potez, ki jih vleče Golob. V ozadju so večinoma osebni interesi, da komu niso obnovili pogodbe v določenem državnem podjetju ali dali nove svetovalne pogodbe v poslanski skupini. Šetinc Paškova naj bi si prihodnje leto želela kandidirati za evropsko poslanko. Spopad za mesta na kandidatni listi je oster, saj poslanko mesto v Evropskem parlamentu prinaša neprimerljivo višje zaslužke s poslanskimi prejemki v nacionalnem parlamentu.
Zadnje tedne tako nekateri na veliko rovarijo proti članom nekdanje LMŠ, ki se je po debaklu na volitvah priključila h Gibanju Svoboda, češ da jim »luzerji« prevzemajo stranko.
Zadnje tedne tako nekateri na veliko rovarijo proti članom nekdanje LMŠ, ki se je po debaklu na volitvah priključila h Gibanju Svoboda, češ da jim »luzerji« prevzemajo stranko. Želijo si, da bi namesto sedanjih evropskih poslancev Klemena Grošlja in Irene Joveve, ki sta bila leta 2019 izvoljena na LMŠ, prihodnje leto na evropski listi Gibanja Svoboda dobiti priložnost tisti, ki so zaslužni za lansko volilno zmago Golobove stranke.
Pri bližajočih se EU-volitvah gre za bolj ali manj prestižne spopade za dobro plačane stolčke, prava vojna pa je bila pri izbiri novega šefa policije. Golobova vlada je v četrtek le dala soglasje k imenovanju Senada Jušića na mesto generalnega direktorja policije s polnimi pooblastili. Šlo naj bi za nadaljevanje spopada nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar, ki je pristala v kabinetu predsednice republike, in premierja Goloba.
A ozadje, kdo bo obvladoval policijo, je precej globlje in seže naprej od Bobnarjeve vse do bivšega predsednika republike in partije Milana Kučana. Ta naj bi po svojih ljudeh vsa leta tranzicije imel precejšen vpliv na policiji, da so se postopki proti nekaterim tajkunom, članom njegovega Foruma 21, pospravljali globoko v predale.
