Tudi po tretjem soočenju so gledalci mnenja, da se je najbolj odrezal socialdemokrat Olaf Scholz. Upravičeno?
Zdi se mi, da je težava Armina Lascheta v tem, da je potisnjen v defenzivni položaj – Nemčija je v dobri kondiciji tudi zaradi zadržanosti in iskanja kompromisov v času Merklove, vendar pa del volivcev meni, da bi bilo treba narediti več v smislu okolja, sociale, človekovih pravic. Tu ima Scholz prednost saj Laschet nastopa iz položaja obstoječe oblasti – SPD je bila del koalicije hkrati pa manjši partner in lahko zagovarja bolj progresivne rešitve. S tem se premika proti zelenim, ki so v preteklih mesecih po anketah bili že tudi precej višje.
Morda pa je preprosto napočil čas za to, da se CDU/CSU v opoziciji »prečisti«?
Stranke, ki so dlje na oblasti se tipično soočijo z naveličanostjo, kritikami, tudi zlorabami moči. V vseh razvitih demokracijah zato prihaja do menjav strank na oblasti. Izguba oblasti pa je običajno povod tudi za menjavo ljudi na položajih znotraj strankarskih struktur, ki je prav tako pomembna z vidika strankarske demokracije.
Marsikomu ni ušlo, da med soočenjem treh kanclerskih kandidatov in kandidatke ni bila v ospredju tema Evropska unije?
No, Laschet je v zaključku govoril o pomenu kohezije EU. Že pred tem so v CDU/CSU opozarjali da bi levo-sredinska koalicija v Nemčiji (t. j. semafor koalicija liberalcev, SPD in zelenih) zaradi stališč na področju vladavine prava in okolja ter človekovih pravic veliko težje držala skupaj interese evropskega zahoda, vzhoda, severa in juga. Gre pa za nacionalne volitve in tako kot drugje volivce najbolj zanimajo konkretne obljube v zvezi s plačami, pokojninami, okoljem, ideološkimi temami ipd. Nemčija je zavezana EU vendar se ne more izogniti duhu časa – poudarjanju nacionalnih interesov. Politiki ne želijo izpasti kot da polagajo račune volivcem v drugih državah.
Socialdemokrati ne izključujejo možnost sodelovanja s skrajno levico. Bi sodelovanje Die Linke v vladi res lahko Nemčiji prineslo kakšne probleme?
Die Linke ima nekatera bolj radikalna stališča vendar bi v koalicijo vstopila kot manjši partner, verjetno na podlagi dogovora o posameznih točkah povezanih z domačo politiko.
Ali bi bila zmaga socialdemokratov znak boljših časov za evropsko socialdemokracijo in težava za v Evropi oziroma evropskem parlamentu dominantno Evropsko ljudsko stranko?
Od devetdesetih let je bila socialna demokracije marsikje v krizi, v zadnjih letih pa se ponovno pobira, tako na severu Evrope kot ponekod na jugu. Volitve v evropski parlament bodo 2024, glede na različne trende v posameznih državah in oddaljenost je prezgodaj za napoved.
Ustaviva se še v Sloveniji. Menite, da je, kot se je izrazil nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, smotrno ostati zunaj ameriško-francosko-nemškega spora in se postaviti v srednjeevropski in sredozemski kontekst?
Slovenija je odvisna od EU in mora v tem duhu vlagati napore v enotnost in lastno vlogo EU. Ni potrebe da podpiramo vse vidike francoskih ali nemških stališč vendar pa moramo podpreti prizadevanja za to, da bo EU resen akter in da ga bodo tudi drugi jemali resno, kar se v zadnjem sporu ni zgodilo. Srednja Evropa in Sredozemlje sta z različnimi problemi sindrom neenotnosti in šibkosti EU in postavljanje v ta kontekst to šibkost le še poudarja in navkljub hipnim utvaram pomembnosti hkrati kaže tudi na šibkost nas kot Slovenije.