»Slovenski politični govor je državljana prepogosto zamenjal s hlapcem: namesto da bi razpravljal o argumentih avtonomnega političnega subjekta, išče njegovega domnevnega gospodarja,« v nadaljevanju eseja o Cankarjevi metafori o hlapcih opozarja dr. Božidar Jezernik.

»Dajte mi šest vrstic, ki jih je napisala roka najbolj poštenega človeka, in v njih bom našel nekaj, zaradi česar ga bo mogoče obesiti.« (Kardinal Richelieu)

Šolstvo, kakršno je danes, kaznuje prizadevne in nadpovprečne, hkrati z njimi pa dobre učitelje, ko nagrajuje podpovprečne in tiste, ki zlorabljajo moč in poznanstva.

Živimo v utvari, da je Slovenija demokratična država in da je Janša avtokrat, Golob pa demokrat. Nič ni dlje od resnice.

Na kratko bom navedel podatke o volilni udeležbi na državnozborskih volitvah od leta 1992 pa do zadnjih iz leta 2022, torej v razdobju 30 let.

Sprašujem se, kaj se je zgodilo s to družbo, da se ljudje vse prepogosto vedejo na način, ki je globoko nespoštljiv, ki je nenaklonjen sočloveku.

Pisal sem že, da smo starejši odvisni od maloštevilne in prezrte mlajše generacije. Obenem pa je ta ista generacija vzgajana pretirano varovalno in helikoptersko.

Nemški sociolog Aladin El-Mafaalani generacijo, ki je bila rojena leta 2007, označuje za »prezrto generacijo« (»übersehene Generation«).

Obstoječo mednarodno ureditev, ki so jo po drugi svetovni vojni vzpostavili Američani z zavezniki, imenujemo tudi na pravilih temelječ mednarodni red. Temelječ torej na mednarodnem pravu, ki zasleduje liberalno-demokratične vrednote. Ta ureditev pa postaja čedalje bolj krhka, pravzaprav pred našimi očmi razpada.

To je zgodba o tem, kako je izkušnja nevednega politika naučila, da ima vsaka palica dva konca, piše dr. Božidar Jezernik, nekdanji dekan ljubljanske filozofske fakultete.

Od vseh stricev sem imel najrajši strica Mirka, ki je bil znan po svojem ravnateljevanju Narodne in univerzitetne knjižnice (1946-1963), po svojih literarnozgodovinskih študijah in knjigah o Janezu Vajkardu Valvasorju, Primožu Trubarju in Josipu Jurčiču, predvsem pa po svojih Jezikovnih pogovorih, ki jih je ljubljanski radio - po začetku leta 1946 - predvajal petnajst let.

Ljubljanski župan Janković bi moral »dati za mašo«, ker je Ljubljana postala prestolnica samostojne države, je prepričan nekdanji ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel.

V Sloveniji strah pred močnimi osebnostmi pomeni strah pred opozicijo, opozarja nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel.