Narativi so pripovedi, ki usmerjajo dojemanje sveta in delovanje skupnosti. To zmorejo, ker so prepričljivi, prepričljivi pa so, ker ustrezajo sprejemnikovemu svetu vrednot, ker imajo močan čustveni naboj in ker nagovarjajo njegovo nezavedno. Ustreznost narativa realnosti je drugotnega pomena. Ko gre za nasprotnikov narativ, se ta razume zgolj kot izmišljija in kot nasprotje realnosti. Drugače od običajne pripovedi je narativ vzorčna oziroma formulaična, ponavljajoča se pripoved, pripoved z izpostavljeno kulturnooblikovalno močjo.

»Leta 1945 sta bila premagana fašizem in nacizem, leta 1989 socializem in komunizem. Okrog 2025 je morda na vrsti liberalni demokratizem,« napoveduje minister v dveh Janševih vladah Žiga Turk, pisec prvega besedila e-zbornika Katedrale svobode Soglasje za zgodovinski trenutek – Novi prispevki za slovenski pomladni program. Pred dnevi so ga predstavili pobudniki Peter Jambrek, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Tomaž Zalaznik in Žiga Turk.

Morebitna visoka zmaga SDS na prihodnjih volitvah Janši ne zagotavlja, da mu bo uspelo tudi sestaviti novo vlado, kaj šele oblikovati »ustavno koalicijo razuma«.

V nedavnem pogovoru z novinarjem nemškega tednika Der Spiegel je bivši francoski zunanji minister in predsednik vlade Dominique de Villepin dogajanje v februarju 2025 (münchensko konferenco, dve zborovanji evropskih ministrov v Parizu, pogajanja Američanov in Rusov v Riadu) primerjal s padcem berlinskega zidu (1989) ali – še bolje – z govorom Winstona Churchilla v Fultonu leta 1946.

V politiki ni prijateljev. Dosedanji prijatelj Z. Jankovića – M. Kučan – je ravnal prav, ko je presodil, da je ljubljanski župan s podporo Aleksandru Vučiću, srbskemu predsedniku, naredil napako. Še tisoči tako mislijo.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je ob 35. letnici ustanovitve Demosa pripravilo pogovorno omizje, na katerem so govorci izpostavili pomembnost sodelovanja političnih sil in prepoznavanje zgodovinskega trenutka. Iz tistega obdobja bi po mnenju sodelujočih morali potegniti nekaj naukov za prihodnost, sploh v teh mednarodnih razmerah.

V nekdanjih (in nekaterih še obstoječih) komunističnih in drugih avtoritarnih sistemih je (bilo) svobodno izražanje (z oblastjo neskladnih) stališč, predvsem pa njihovo razmnoževanje in distribucija predmet strogih prepovedi. V Sovjetski zvezi in v drugih državah za železno zaveso so pesniki in pisatelji skrivaj pisali, ročno tiskali in skrajno previdno delili besedila, ki so se imenovala samizdat, slovensko samozaložba. Spomnimo se imen: Ahmatova, Cvetajeva, Mandelštam, Pasternak, Solženicin …

Ni res, kar pravi Ernest Petrič v intervjuju za Reporter, da nihče ni večen, tudi Janez Janša ne. Bog je večen in Janša je (politično) večen. Na slovenski desnici, ki jo je skoraj povsem okupiral predsednik SDS, se o tem ne dvomi. Nad vsakim, ki to versko-politično dogmo ne sprejema, je nemudoma izrečena fatva.

V zvezi z vabilom, ki ga je slovenska predsednica Nataša Pirc Musar (v nadaljevanju NPM) poslala kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu, moram opozoriti, da gre za resen zunanjepolitičen nesporazum.

»Nič ne morem obljubiti,« je odvrnil Dimitrij Rupel na prošnjo, naj prekliče svoje besede, da je zadnja zajetna knjiga Približevanje (600 strani) njegova zadnja. Razmere po svetu in doma že kličejo po novi, mu je odvrnilo poslušalstvo na predstavitvi.

Nekdanji politik in diplomat Dimitrij Rupel je danes predstavil svojo novo knjigo z naslovom Približevanje. Dokumentarna pripoved o državi, družini, prijateljih in sovražnikih. V njej piše o osebnem življenju in o socializmu. Napovedal je, da bo to zadnja knjiga. V komentarju aktualnih razmer za STA pa je izpostavil nujnost organiziranja desnice.

Najnovejša knjiga Igorja Omerze (Milan Kučan in Udba) ima 557 strani, torej vsebuje marsikaj. Bolj kot o Kučanu govori o komunistični tajni policiji. Knjigo bi še najbolje označili, če bi rekli, da gre za podrobno kroniko slovenske politike med letoma 1969 in 1990.

Dr. Dimitrij Rupel se v razmišljanjih o knjigi Igorja Omerze Milan Kučan in Udba: Kronologija tajnega poročanja in pojavljanja (1969-1990) dotakne tudi pomembnih protislovij slovenske politike.

Objavljamo nekaj razmišljanj dr. Dimitrija Rupla o knjigi Igorja Omerze Milan Kučan in Udba: Kronologija tajnega poročanja in pojavljanja (1969-1990).

Milan Kučan ni običajni junak in njegova pot je vse kaj drugega kot običajna. Pred letom 1990 je bil pokrovitelj Udbe, po tem letu je postal zaveznik tistih, ki jih je bila Udba preganjala pred letom 1990, pravi Dimitrij Rupel o knjigi Igorja Omerze Milan Kučan in Udba.

Igor Omerza v svoji novi knjigi Milan Kučan in Udba razkriva udbovske dokumente o nekdanjem prvem možu slovenske partije. Toda Kučan ni bil njena žrtev, ampak prejemnik njenih poročanj o državljanih, za katerimi je vohunila.