Nekako velja prepričanje, da je bilo »služenje« vojaškega roka dobro zato, da se je mlad moški navadil na red in disciplino ter da so ga težke razmere utrdile za življenje. Morda je kaj tega res, toda v JLA je absolutno prevladovalo vse drugo, od poniževanj in izživljanj do soočenja s slabimi razvadami.

Takoj po vojni, ko so v Ljubljani zavladali Kidričevi komunisti, so 19. avgusta 1945 oropali 27 bogatih meščanov. Formalno so si pomagali s politično krilatico, da so »sodelovali z okupatorjem«. Nekatere so zaprli, druge nasilno izgnali čez mejo, nekatere so pahnili v životarjenje, kakšnega so tudi ubili.

Zgodba o leta 1945 v Ljubljani zaplenjenih vilah je še ena v dolgem nizu komunističnega nasilja nad Slovenci. Ko so v začetku maja 1945 prišli v Ljubljano, so planili po najvrednejšem premoženju ljubljanskih meščanov. Ropanje je bilo sestavni del komunistične ideologije.

Vrhovno sodišče je formalno razveljavilo sodbo proti nekdanjemu domobranskemu generalu Leonu Rupniku. Poudarek je na formalno. Pri tem ni upoštevalo dejanskega stanja, to je dogajanja med drugo svetovno vojno in komunistično revolucijo v Sloveniji.

Nekateri trdijo, da nas preteklost le razdvaja in povzroča nova ali podaljšuje stara nasprotja, celo sovraštvo. Usmerjeni da moramo biti v prihodnost in držati skupaj, ne se sovražiti. Zakaj tako govorijo? Ali je to o razdvajanju res? Gotovo ni, gre za interese nekaterih in naivnost drugih.

21. in 22. septembra revija Reporter organizira ekskurzijo oziroma romanje po poteh komunističnih zločinov. Ogledali si bomo Spominski park Teharje, rudnik Hudo jamo, grad Rajhenburg, Marijino romarsko svetišče na Zaplazu, grobišče pod Krenom v Kočevskem rogu, spomenik domobrancem v Grahovem, Korenčanovo klavnico v Logatcu in Rovte.

Konec junija je umrl Janez Črnej, veterinar na območju Celja, ki se je v drugi polovici 80. let odmevno prizadeval proti hudemu onesnaževanju Celjske kotline (Cinkarna), v 90. letih je bil Demosov poslanec v parlamentu, najbolj znan pa je zaradi zbiranja pričevanj o povojnih grobiščih na Celjskem.

Eno je sodišče s svojimi specifičnimi pravnimi orodji ugotavljanja dejanskega stanja, posebno z institutom naklepa, pogosto drugačno pa je človekovo življenje s svojimi resnicami in neresnicami.

»ʻSamo da je ne bi pregledovali. Vsa je pretepena ...ʼ si dahnil skozi zobe. Odvihnil sem ovratnik: same klobase. Odpel bluzo: niti centimetra kože, ki ne bi bil poškodovan,« je v knjigi Nevarna razmerja zapisal Jože Javoršek.

»Večeri s pijačo so redkokdaj minili brez streljanja. Večinoma je hotel sestreliti kakšen predmet: luč, sliko, žebelj na steni itd.,« je na zaslišanju na Udbi leta 1948 govoril Jože Javoršek o eni od bolezni Vitomila Zupana.

»Kadar je bil v njeni sobi, sta imela seksualne odnose na najrazličnejše načine. Pri tem je pričel Lenko sadistično pretepati,« je na zaslišanju na Udbi leta 1943 izjavil Jože Javoršek o Vitomilu Zupanu in njegovem trpinčenju Alenke Tepina. strani Vitomila Zupana.

Založba Beletrina je nedavno predstavila izbor iz literarnih del Obraz sežganega pisatelja Vitomila Zupana. Pred dvema letoma pa je publicist Ivo Žajdela v Reporterju objavil niz prispevkov, ki se dotikajo Zupanove obsodbe leta 1949. Žajdela ima Zupana za »klinični premer odvisnika od spolnosti, ki je svoje spolne žrtve z lahko odmetaval od sebe«. Danes objavljamo prvega od petih člankov Iva Žajdele o temni strani Vitomila Zupana.

Ker je Andrej Šiško v soboto, 1. septembra, pri Apačah postavil v postroj t. i. Štajersko vardo, paravojaško skupino, je sledila v torek, 4. septembra, v levičarskih medijih prava gonja proti temu dejanju. Novinarji so za komentarje angažirali vrsto »strokovnjakov« in politikov.

»V globoki grapi, med gostim grmovjem so skopali veliko jamo za skupni grob. Ker je bila precejšnja tema, so jih le za silo pokrili z zemljo. Da bi jih pa pozneje beli ali Italijani ne našli, je moral to delo nekdo bolje opraviti. Nalogo so zaupali Rudiju. Čez noč naj bi ostal v grapi ...«

V noči na 1. avgust 1942 so partizani požgali osem domačij pri Šentjoštu in na domovih ubili Franca Bradeška in ženo Ivano, starša petih otrok, najmlajši je bil star samo šest tednov, ter Alojzija Jesenovca in ženo Ivano, dveletna hči Ljudmila je zgorela v hiši.

Ivo Žajdela, novinar

Vosovci so se v svojem poročilu še pohvalili, kaj vse so ukradli umorjenima zakoncema Radu in Kseniji Hribar z grada Strmol.

Ko so partizani 15. maja 1942 »osvobodili« Ig, so po njem in okolici sedem dni ropali in ubijali. Šli so se revolucijo. Ljudi so pred njo prišli reševat Italijani.

Januarja 1943 je Edvard Kocbek napisal ljubljanskemu škofu Gregoriju Rožmanu pismo. Velja si ga prebrati, saj nam ilustrira, kako globoko lahko pade intelektualec oziroma kaj vse je sposoben narediti pri reševanju svoje osebne pozicije.

Je nekdanji udbovec Zdenko Roter maščevalec, ki brez zadržka ponavlja lažnive govorice, ali manipulator, ki načrtno širi dezinformacije?